ponedeljek, 02. december 2024 leto 29 / št. 337
Britanske volitve: zakaj so laburisti izgubili in zakaj bo Johnson zadnji predsednik vlade Združenega kraljestva
Britanske volitve, edine, ki bi lahko še preprečile »brexit«, so se iztekle povsem predvidljivo. Konservativci, ki so ves čas kampanje vodili, so na koncu tudi zares osvojili absolutno večino, laburisti pa so utrpeli hud poraz.
Vendar pa vsaka zmaga v sebi nosi tudi seme poraza. In tako se bi velika zmaga konservativcev lahko spremenila v poraz epskih razsežnosti.
Voditelj laburistov Jeremy Corbyn, ki je popeljal stranko močno v levo, je že napovedal svoj odstop. Odstopila je tudi že predsednica Liberalnih demokratov Jo Swinson, ki ni dosegla niti svojega poslanskega sedeža, njena stranka pa je namesto zaželjenih dvajsetih dobila le 12 poslanskih mest.
Northern Ireland elected more Irish nationalists to Britain’s parliament than pro-British unionists for the first time https://t.co/KvEPXFovdd
— Reuters (@Reuters) December 13, 2019
Follow our #GE2019 live blog for the latest updates https://t.co/L1PnVvTJAQ pic.twitter.com/uWFDoIvGr1
Laburisti pa so nasploh dosegli enega od svojih najslabših rezultatov v svoji zgodovini.
Za absolutno večino je potrebnih 326 sedežev, konservativci jih imajo zdaj 361, glasove iz več volilnih okrajev pa še morajo prešteti, tako da bo njihova prednost verjetno še večja.
Laburisti so močno poslabšali svoj izid iz leta 2017 in po trenutnih podatkih osvojili 203 glasove. To je eden najslabših rezultatov za stranko po drugi svetovni vojni.
Boris Johnson, ki je doslej utrpel celo vrsto udarcev in porazov v dosedanjem parlamentu, bo imel v prihodnje tako udobno večino v naslednjem sklicu parlamenta.
Evropska Unija bo tako zagotovo izgubila eno od svojih največjih članic.
Na Škotskem je bila uspešna Škotska nacionalna stranka (SNP) Nicole Sturgeon. Ta je dejala, da je Škotska poslala »zelo jasno sporočilo«, da ne želi konservativne vlade Borisa Johnsona in da premier nima mandata za umik Škotske iz EU-ja.
Nicola Sturgeon je dodala, da izid volitev pomeni »močno potrditev« ideje, da bi Škotska na novem referendumu spet odločala o svoji neodvisnosti.
In zakaj so konservativci vendarle zmagali?
Razlogov je veliko, toda analitiki naštevajo predvsem pet razlogov. Na prvem mestu je nepopularnost samega Jeremya Corbyna.
"There are two Jeremy Corbyns," says @PriyamvadaGopal. One is a politician who, despite mistakes, pushed hard for a fairer, more progressive Britain in "extremely right wing, perilous times." The other, she says, is a "myth" created by the U.K. media. pic.twitter.com/s9ixVG6Wtq
— Democracy Now! (@democracynow) December 13, 2019
Njegove zelo leve ideje večini niso bile všeč, ob tem pa so mu očitali tudi, da je v preteklosti podpiral irske republikance ter da ni naredil nič za »antisemitizem« med laburisti.
Na drugem mestu je nejasen odnos do brexita. Laburisti so obljubljali ponovna pogajanja z EU, boljši sporazum in ponoven referendum o brexitu. Nasprotniki so laburistom očitali, da »sedijo na ograji« in da so neodločni, ter da bodo »prej ali slej morali splezati dol na tej ali oni strani ograje.«
Zanimivo je, da bi na ponovnem referendumu morda zmagali podporniki EU, saj jih je po raziskavah javnega mnenja že več – toda tega referenduma sedaj ne bodo več dočakali.
Na tretjem mestu je sicer zelo obširen, toda preveč podroben in marsikomu neprivlačen manifest laburistov.
V njem so obljubljali znižanje volilne pravice na 16 let, brezplačno zdravstvo, šolstvo in celo brezplačen širokopasovni internet, kar se je marsikomu zdelo kot »luksuz«, ki ga ne potrebuje.
In ker voditelj stranke Corbyn prihaja iz meščanskega okrožja v severnem Londonu, podobno kot njegovi »ministri v senci«, ni našel pravega stika z volivci v delavskih okoljih, ki so v tem primeru celo raje glasovali za konservativce.
Na drugi strani je Boris Johnson ponavljal eno samo geslo – »Opravimo z brexitom« - in bil pri tem uspešen, čeprav je ob tem tudi pogosto zavajal, navajal neresnične podatke in v kratkem obdobju svoje vladavine celo zavedel kraljico, da je nezakonito razpustila parlament.
Za vse to pa ni bil kaznovan – pač pa celo nagrajen.
Predvsem na Škotskem zaradi tega niso veseli, na Irskem pa nekdanji zavezniki, nacionalistična stranka DUP na Johnsona in njegov »deal« z EU gledajo kot na izdajalca.
Britain’s Conservatives have won a thumping majority. @t_wainwright tells “The Intelligence” that reveals changes bubbling under the surface of the country’s politics https://t.co/dcPI7VCZwj
— The Economist (@TheEconomist) December 13, 2019
Zato je verjetno, da se bo Severna Irska tudi zaradi novih meja, ki bodo seveda nujno nastale med njimi in Otokom pomaknila bolj v smeri združitve z Irsko, Škotska pa v smeri – razdružitve.
In kot so takoj po volitvah zapisali v Guardianu, bo Johnson res morda še dolgo časa predsednik britanske vlade, vendar bo ob tem zelo verjetno postal tudi »zadnji predsednik vlade Združenega kraljestva.«