REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Razdruženo kraljestvo: na volitvah v Veliki Britaniji zmagali konservativci, sledijo »brexit« in nove delitve

Razdruženo kraljestvo: na volitvah v Veliki Britaniji zmagali konservativci, sledijo »brexit« in nove delitveVir: Pixabay.com

Glede na rezultate vzporednih volitev so večino v parlamentu na predčasnih parlamentarnih volitvah 12. decembra dobili konservativci. Agresivna taktika, s katero je aktualni britanski premier Boris Johnson zbral vse, ki so se zavzemali za brexit, je očitno delovala, medtem ko je bil tabor zagovornikov obstanka v EU veliko bolj razdeljen.

Uradni izidi še niso znani, vzporedni rezultati pa kažejo, da je konservativna stranka Borisa Johnsona dobila 368 sedežev v 650-članski poslanski zbornici, medtem ko bodo laburisti Jeremyja Corbyna zasedli 191 mest in drugo mesto med strankami.

V parlament se je s 55 poslanci uvrstila še Škotska nacionalna stranka (SNP). Liberalni demokrati naj bi imeli 13 poslancev, Zeleni pa enega. Ob tem 22 poslanskih sedežev pripada drugim strankam.

Vsi so bili nekoliko nesrečni zaradi izbire, ki jim je bila na voljo.

Jasna konservativna večina pomeni, da bo lahko Johnson sam oblikoval novo britansko vlado.

V Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske, kot se (še) uradno glasi ime te države, so bile včerajšnje volitve usodne.

Volivci so bili večinoma razdeljeni v dveh taborih, vsi pa so bili nekoliko nesrečni zaradi izbire, ki jim je bila na voljo.

Nihče ni povsem zadovoljen z glavnima kandidatoma za predsednika vlade. Le na Škotskem je večina znova glasovala za SNP.

Glavno vprašanje pa ostaja odnos strank do »brexita« oziroma izstopa Velike Britanije iz EU.

Volivci so bili večinoma razdeljeni v dveh taborih, vsi pa so bili nekoliko nesrečni zaradi izbire, ki jim je bila na voljo.

Laburist Jeremy Corbyn je napovedoval nova pogajanja z EU in referendum, na katerem bi volivci lahko še enkrat odločali o potrditvi sporazuma ali obstanku v EU.

Liberalni demokrati, ki nastopajo kot sicer ne povsem zadovoljni zavezniki laburistov so napovedovali odpoved brexitu.

Nigel Farage z Brexit stranko pa se je povsem predal in se podredil Johnsonu, kar je konservativcem dalo dodatno moč.

Največ glasov so tako kljub neverjetnim napakam, lažem, zavajanju in spodrsljajem Borisa Johnsona (zavajal je celo kraljico, nezakonito razpustil parlament in lagal o posledicah brexita) znova dobili konzervativci z Borisom Johnsonom na čelu.

Mož, ki je doslej izrekel že celo vrsto neresnic in ne želi jasno povedati niti tega, koliko otrok je v svojem življenju zaplodil bo lahko ostal na čelu britanske vlade.

To pa pomeni vrsto novih težav – najprej bo sledil »brexit«, ki naj bi se zgodil 31. januarja naslednje leto, nato pa lahko skoraj gotovo pričakujemo tudi dezintegracijo samega »Razdruženega kraljestva«.

Sledila bi lahko združitev Severne Irske in Irske (ki jo omogoča tudi sporazum Good Friday), ter odcepitev Škotske (kjer se bodo morali najprej izboriti še za pravico do referenduma,  ki jim ga je Corbyn obljubljal, Johnson pa vztrajno odreka).

Mnogi konzervativci so menda pripravljeni plačati to ceno, pod pogojem, da Velika Britanija res končno odide iz EU.

Najprej bo sledil »brexit«, ki se bo zgodil 31. januarja naslednje leto, nato pa lahko skoraj gotovo pričakujemo tudi dezintegracijo samega 'Razdruženega kraljestva'.

Možnosti, da Johnsonu večinska podpora v sicer »večinskem sistemu« odločanja v tej državi spolzi iz rok skorajda ni več.

Vodja opozicijskih laburistov Corbyn je sicer v nasprotju z Johnsonom v primeru zmage napovedoval sklenitev novega dogovora z EU v treh mesecih. Tega bi nato skupaj z možnostjo obstanka v Uniji predložil na nov referendum.

V prid tej možnosti je v času volitev govorilo dejstvo, da je mladih volivcev, ki si želijo povezave z EU danes več kot še pred nekaj leti, prav tako pa je tistim, ki se zavzemajo za obstanek VB v EU, pomagalo »taktično glasovanje.«

Torej glasovanje za kandidate, ki imajo največ možnosti za zmago, če nasprotujejo »brexitu«, ne glede na to, iz katere stranke prihajajo.

Johnson - brexit in Corbyn

Volišča so se odprla 12. decembra ob 8. uri po srednjeevropskem času, glasove pa so pričeli preštevati po 22. uri po lokalnem času.

Vendar se je dogajalo tudi nekaj nenavadnega.

Pred volišči so se namreč vile dolge kolone predvsem mladih ljudi.

Mnogi poročajo, da kaj takšnega niso videli še nikoli v življenju.

Samo med 22. oktobrom in 19. novembrom se je za volitve prijavilo 1,5 milijona mladih volivcev pod 34 leti starosti, v primerjavi z 1,2 milijona volivcev leta 2017.

Volitve v Veliki Britaniji so sicer tradicionalno vsakih pet let, vendar so poslanci oktobra izglasovali že druge predčasne volitve v dveh letih.

Laburisti so tudi opozarjali, da želi Johnson razprodati nacionalno zdravstveno službo NHS, tako da bi jo prevzele ameriške multinacionalke.

Gre za prve zimske volitve od leta 1974 in prve decembrske po letu 1923.

Glasove so oddali vodje vseh največjih strank. Prvi je glasoval premier in vodja konservativcev Boris Johnson, ki je na volišče v središču Londona prišel v spremstvu psa Dilyna.

V torek objavljena anketa je pokazala zmanjševanje razlike med glavnima strankama, izključena ni niti možnost t. i. visečega parlamenta, v katerem nobena stranka ne bo mogla sama sestaviti vlade.

Po glasovanju se je oglasil na Twitterju: »Ljudje, danes je ta dan. Glasujte za konservativce, da bomo izpeljali brexit.«

Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je glasoval na volišču v severnem delu Londona.

Preden je oddal svoj glas, je v zrak dvignil palec.

Tudi Corbyn se je po glasovanju oglasil na Twitterju: »Lahko glasujete za ohranitev našega nacionalnega zdravstvenega sistema. Lahko glasujete za končanje varčevanja. Lahko glasujete za rešitev našega planeta. Lahko glasujete za upanje

Vodji liberalnih demokratov Jo Swinson in škotskih nacionalistov Nicola Sturgeon sta glasovali v Glasgowu.

Vodja severnoirskih unionistov (DUP) Arlene Foster je glas oddala v kraju Enniskillen na Severnem Irskem, vodja stranke Brexit Nigel Farage, katerega stranka se je skrčila s preko 15 na samo 3 odstotke podpore pa je glasoval - po pošti.

V torek objavljena anketa je pokazala zmanjševanje razlike med glavnima strankama, izključena ni bila niti možnost t. i. visečega parlamenta, v katerem nobena ne bo mogla sama sestaviti vlade.

Toda na koncu bo vseeno slavil Johnson, število članice EU pa se bo dokončno zmanjšalo za eno članico.

S tem pa bo EU izgubila tudi pomembno in veliko neto plačnico, spustil se bo tudi povprečen standard v EU, kar bo vplivalo tudi na zmanjšane prihodke predvsem manjših in manj premožnih članic EU.

Brexit pa se bo nadaljeval z večletnimi pogajanji, pri čemer nove carinske bariere med VB in EU ne bodo več samo teorija, ampak dejstvo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek