REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Izguba moja, preidi na drugega: Latvija zahteva denar od EU zaradi sankcij proti Rusiji

Latvijski premier Andris Kulbergs se je v volilni kampanji predstavljal kot največji jastreb proti Moskvi, vendar bi zdaj rad, da Bruselj nosi stroške te politike.

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) so se odzvali na predvidene spremembe medijske zakonodaje, ob tem pa so podali svoj pogled na to, katere določbe obeh zakonov ki se spreminjata bi bilo treba spremeniti oziroma izboljšati.
Evropska unija je uvedla 21 paketov sankcij proti Moskvi v poskusu, da bi zatrla rusko gospodarstvo. Brez pretiranega uspeha, čeprav Bruselj trdi, da je Rusija »občutila EU sankcije«.
Slovenska vlada je storila resno napako. Sredi poletja, sredi največjega navala kupcev doslej, brez prehodnega obdobja in brez jasne napovedi, kaj sledi, je de facto ustavila subvencioniranje nakupa električnih vozil.
»Vendar iz nekega razloga ni poglavja o tem, kako zamiži na eno oko pred preganjanjem novinarjev in politikov znotraj lastnih meja,« je dodal Lukjancev.

Predsednika ruskega in slovenskega parlamenta sta si prvič po letu 2022 izmenjala sporočila, je za TASS povedal Jurij Pilipson, direktor d

Jelko Kacin je v pogovorno oddajo Planeta TV prinesel tudi bombo JLA, kot spomin na tiste dni in takratne dogodke. Ampak nekateri gledalci so bili prepričani, da bi se moral spomniti marsičesa drugega...
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob zadnjem srečanju v Bruslju zelo jasno pokazala, kaj si misli o slovenskem predsedniku vlade. Na ponujeno roko Janeza Janše je namreč z zanikalno gesto to - zavrnila.
Ob dnevu državnosti se v Sloveniji pripravljata dve državni proslavi. Medtem ko bo na prvi glavna zvezda desnosučnih avtokrat in zaveznik Janeza Janše Viktor Orbán, bo alternativna precej drugačna.
Ob obletnicah osamosvajanja Slovenije se tudi pri opisovanju oboroženih spopadov junija in julija leta 1991 pogosto uporablja pojem »desetdnevna vojna.« Toda prave vojne v resnici ni bilo. To zato predvsem ni bil »napad na Slovenijo«, kot se običajno opisuje.
Vlada trdi, da je bil nakup boxerjev začasno ustavljen le zato, ker ni bilo zakonodaje, ki omogoča dolgoročno financiranje projekta. To ni res. Ustavljen je bil predvsem zaradi previsoke cene, slabe logistike in drugih pomankljivosti, o katerih pa Janševa vlada - molči. In to je zelo nevarno.
Slovenija je od včeraj bogatejša za še en spomenik – spomenik »branilcem Ljubljane« iz leta 1991. In tako je Ljubljana dobila spomenik, ki slavi obrambo Ljubljane, ki leta 1991 sploh ni bila napadena.
Konec drugega vala pandemije spremljajo napovedi jesenskega tretjega vala. Zdaj ni več niti teoretične možnosti, da bi Slovenija junija dosegla 60-odstotno precepljenost prebivalstva, kot sta večkrat napovedala Janez Janša in Jelko Kacin.
Eden od uveljavljenih mitov je, da se je Slovenija odcepila s pomočjo orožja, ki je odigralo najpomembnejšo vlogo v osamosvojitvi. V resnici je bilo ravno obratno. Zaradi uporabe orožja veliko držav Slovenije ni priznalo niti pol leta po razglasitvi neodvisnosti.
Bolj kot se čas »osamosvojitve« odmika, bolj enostransko, lažno, mitološko, vulgarno in neresnično postaja opisovanje dogodkov, ki so privedli do samostojne države.
Med državnimi prazniki se običajno hvalijo tisti, ki so leta 1991 z brezumnimi napadi številne prebivalce Slovenije po nepotrebnem izpostavili smrti in nevarnosti, ne pa tisti, ki so se temu zoperstavili. Razkrivamo del zgodb neupravičeno spregledanih ...