REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Izguba moja, preidi na drugega: Latvija zahteva denar od EU zaradi sankcij proti Rusiji

Izguba moja, preidi na drugega: Latvija zahteva denar od EU zaradi sankcij proti RusijiLatvijski premier Andris Kulbergs se je v volilni kampanji predstavljal kot največji jastreb proti Moskvi, vendar bi zdaj rad, da Bruselj in vsi Evropejci nosijo stroške te politike. Vir: Posnetek zaslona, X

Latvija že leta vodi trdo linijo EU do Rusije, vendar premier Andris Kulbergs zdaj od Bruslja zahteva sedem milijard evrov za nadomestilo škode, ki jo je povzročila ta politika.

Zaradi popolnega propada trgovine z Rusijo in povečanih vojaških izdatkov se Riga sooča z resnimi finančnimi težavami, je Kulbergs povedal za Politico.

Predlaga, da se denar za krpljenje latvijskega proračuna počrpa iz naslednjega sedemletnega proračuna Evropske unije, kot del novega Sklada za konkurenčnost.

To bi v istem obdobju pokrilo skoraj polovico latvijskega vojaškega proračuna, ki naj bi znašal kar 15,1 milijarde evrov.

»Naš proračunski primanjkljaj smo potisnili k maksimumu [...] in iz tega dolga plačujemo [...] za obrambo celotne Evrope,« je dejal Kulbergs.

Opozoril je, da večina latvijskega vojaškega proračuna steka v žepe bogatejših članic EU, kot so Nemčija, Francija, Španija, Švedska in Nizozemska, od katerih Riga kupuje orožje in opremo.

Kulbergs se pred parlamentarnimi volitvami 3. oktobra sooča z vse večjimi kritikami opozicije. Ainar Šlesers, vodja populistične stranke LPV (Latvija prva), je prvi zahteval, da Bruselj Rigi povrne škodo, ki so jo povzročile sankcije proti Moskvi.

Sicer podpira nadaljnjo pomoč Ukrajini, vendar pravi, da Latvija ne more zdržati v nedogled.

»Izgubljamo denar ... govorimo o tem, kako podpreti Ukrajino, toda mi smo žrtev,« je za Politico povedal iz svojega volilnega štaba v Rigi.

Šlesers predlaga, da Latvija prejme odškodnino od EU v zameno za nadaljnjo podporo sankcijam proti Rusiji.

Ni izključil možnosti veta na podaljšanje sankcij, vendar je dejal, da upa na »mirno rešitev«.

Zavzema se za hiter konec rusko-ukrajinske vojne in trdi, da bi morala Latvija po njegovem koncu obnoviti gospodarske vezi z Rusijo.

»Obstajajo stvari, ki jih ne moremo nadomestiti, ker če gre za vašo sosednjo državo in če ste zgodovinsko povezani [...], moramo najti pravi model,« je dejal Šlesers.

Njegova stranka je trenutno na tretjem mestu v javnomnenjskih anketah. Kulbergs vodi, na drugem mestu pa je Sovereign Power, ki velja za »prorusko« in s katero nobena vodilna stranka ne želi oblikovati koalicije.

Tudi levičarska Progresivna stranka (PRO), ki je v anketah četrta, se ponuja kot koalicijski partner Kulbergsovi Združeni listi.

Njen kandidat za predsednika vlade Andris Šuvajevs opozarja, da bi Šlesersovo sodelovanje v vladi vodilo do popuščanj Rusiji.

»Stoodstotno sem prepričan, da se bo latvijska zunanja politika do Rusije v tem primeru sčasoma omehčala,« je dejal Šuvajevs.

Kulbergs se je medtem postavil kot najbolj goreč sovražnik Moskve.

Pred kratkim je pozval k zaplembi 210 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja ter k popolni prepovedi izdajanja vizumov ruskim državljanom.

Čeprav sta Francija in Italija med pogajanji o 21. paketu sankcij temu nasprotovali, je končni sporazum vseboval pravno in politično podlago za prepoved vstopa v EU za ruske državljane, ki so bili pripadniki oboroženih sil.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek