V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) so se odzvali na predvidene spremembe medijske zakonodaje, ob tem pa so podali svoj pogled na to, katere določbe obeh zakonov ki se spreminjata bi bilo treba spremeniti oziroma izboljšati.
petek, 21. avgust 2026 leto 31 / št. 233
Izguba moja, preidi na drugega: Latvija zahteva denar od EU zaradi sankcij proti Rusiji
Latvijski premier Andris Kulbergs se je v volilni kampanji predstavljal kot največji jastreb proti Moskvi, vendar bi zdaj rad, da Bruselj nosi stroške te politike.
Evropska unija je uvedla 21 paketov sankcij proti Moskvi v poskusu, da bi zatrla rusko gospodarstvo. Brez pretiranega uspeha, čeprav Bruselj trdi, da je Rusija »občutila EU sankcije«.
Slovenska vlada je storila resno napako. Sredi poletja, sredi največjega navala kupcev doslej, brez prehodnega obdobja in brez jasne napovedi, kaj sledi, je de facto ustavila subvencioniranje nakupa električnih vozil.
»Vendar iz nekega razloga ni poglavja o tem, kako zamiži na eno oko pred preganjanjem novinarjev in politikov znotraj lastnih meja,« je dodal Lukjancev.
Predsednika ruskega in slovenskega parlamenta sta si prvič po letu 2022 izmenjala sporočila, je za TASS povedal Jurij Pilipson, direktor d
Slovenska sodišča so celo razsodila, da so vojno pravo prekršile slovenske obrambne sile, ki so nič hudega slutečim tujim voznikom, katerih tovornjake so uporabile za barikade, odvzele tudi ključe vozil in jih ob tem niso umaknile na varno!
Politika prostovoljnega cepljenja zoper covid-19, zastonjkarskih ali poceni testov in absolutne prevlade »individualizma« ter spoštovanja »izbire posameznika« povsod in zmeraj se bo počasi morala končati tudi v Evropi.
Sedaj je jasno: Na testu pravičnosti, ustavnosti in spoštovanja načela enakosti pred zakonom so padli tako Janševa vlada kot ustavno sodišče in parlamentarna večina.
Janez Kranjc, ki ga je na mesto ustavnega sodnika predlagal predsednik republike Borut Pahor, ni dobil dovolj podpore v DZ-ju. Zaradi enega glasu premalo bo en prostozidar med ustavnimi sodniki manj.
Ob polemikah glede metode nastanka države in odločitev, s katerimi so slovenski vodilni politiki pred 30 leti razglasili neodvisnost države, naša bralka opozarja na enostransko navajanje aktov na multimedijskem portalu javne televizije.
Janez Janša je Iran napadel zaradi preganjanja prevratniške islamistično-stalinistične skupine, ki si prizadeva za nasilno spremembo oblasti v Teheranu, v Evropi pa se skriva - v Albaniji.
Po referendumski polomiji vladnih strank, ko so jim volivci »plebiscitarno« odplaknili novelo zakona o vodah, so se tako premier Janez Janša kot njegove zveste oprode spravili z jeznimi in škodoželjnimi komentarji nad nič hudega sluteče ljudstvo.
Slovenski predsednik vlade je znova posegel po svojem priljubljenem orodju za preusmerjanje pozornosti – zunanjepolitičnim pasjim bombicam.
Visoki predstavnik za zunanjo politiko EU Josep Borrell je Iranu brž zagotovil, da izjave Janeza Janše ne izražajo stališča Bruslja. S tem je Janšo dejansko opisal kot osebo, ki ne predstavlja EU, jasno pa je, da je s tem Janša škodoval tudi EU kot celoti.
»Janševci uprizarjajo samonapade,« se glasi epilog zgodbe poslanca NSi, da so ga napadli petkovi protestniki, levičarji. Se je na primeru poslanca Jožefa Horvata znova pokazalo, da so v lažeh kratke noge?