REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Proticepilska železna zavesa: Slovenija po odporu cepljenju še vedno v vzhodni, ne pa v zahodni Evropi

Proticepilska železna zavesa: Slovenija po odporu cepljenju še vedno v vzhodni, ne pa v zahodni EvropiAnticepilci v EU. Vir: Twitter

Politika prostovoljnega cepljenja zoper covid-19, zastonjkarskih ali poceni testov in absolutne prevlade »individualizma« ter spoštovanja »izbire posameznika« povsod in zmeraj se bo počasi morala končati tudi v Evropi.

Konec pomanjkanja cepiv v številnih državah Evrope je razkril največji naslednji evropski problem – proticepilska in nazadnjaška stališča velikega dela prebivalstva ter skrajni »individualizem«, ki uničuje države in jih zapira v neskončne »lockdowne«.

»Od Szczeczina na Baltiku do Trsta na Jadranu. Železna zavesa je padla na kontinent,« je leta 1946 dejal Winston Churchill.

Od severa pa do juga Evrope se ob tem že razprostira nova, proticepilska železna zavesa, ki države juga in vzhoda Evrope povsem jasno ločuje od naprednejšega severa in zahoda.

Toda danes nova železna zavesa ni več ideološka, pač pa ločuje vzhod in zahod ne samo po odnosu do populacije LBTQ+, pač pa tudi cepljenju naklonjen del Evrope od cepljenju nenaklonjenega dela Evrope.

Od severa pa do juga stare celine se zato že razprostira nova, proticepilska železna zavesa, ki države juga in vzhoda Evrope povsem jasno ločuje od naprednejšega severa in zahoda.

Številne države sveta pa prav zaradi novih različic koronavirusa znova zaostrujejo pogoje za prehode meja in obiske različnih dejavnosti.

Najbolj nazoren primer je Francija, kjer je francoski predsednik Emmanuel Macron takoj zatem, ko je napovedal, da bodo po novem vsi potrebovali potrdila o cepljenju ali negativne teste na koronavirus tudi pri obisku kavarn ter tržnih centrov in ne le gledališč, kinodvoran ali drugih javnih prostorov dosegel, da se je za cepljenje v samo enem dnevu prijavilo preko 900.000 ljudi.

Macron je dejal, da je cepljenje »naš kolektivni ščit« in edina pot v normalnost.

Železna Zavesa nekoč
Železna zavesa nekoč. Vir: Twitter

V Franciji je sicer cepljenih več kot 80 odstotkov ljudi v rizičnih skupinah, toda odpor cepljenju je v tej državi dosegal tudi tretjino prebivalcev.

Popolnoma cepljenih je v Franciji le 37 odstotka ljudi, daleč premalo za »čredno imunost.«

Obenem bo za vse, ki delajo v zdravstvenih ustanovah, in za tiste, ki prihajajo v stik z ranljivimi skupinami, cepljenje proti covidu-19 obvezno. Cepiti se morajo do 15. septembra.

Kako nevarna je lahko bolj 'liberalna pot', kažejo primeri držav, ki so se tej poti izogibale.

Od jeseni bodo sicer v Franciji testi na novi koronavirus plačljivi – razen v primeru zdravniške napotnice.

Podobne ukrepe že lahko opazujemo v številnih drugih državah, vsi pa potekajo po istem kopitu – prehodi meja samo še s potrdilom o cepljenju (čeprav bi v Evropski uniji morali biti dovoljeni tudi z negativnim testom), konec brezplačnega testiranja in zahteve po dokazovanju imunosti ali cepljenja za vse več dejavnosti.

Mnogim se to zdi pretirano, toda kako nevarna je lahko bolj »liberalna pot«, kažejo primeri nekaterih držav, ki so se tej poti izogibale.

V Avstraliji so na primer meje zaprte že leto dni, prebivalstvo pa mora znova trpeti »zapiranja«.

Kdo je kriv?

Na družbenih omrežjih je bila dodana še zahvala velikemu delu prebivalstva, ki zavrača cepiva in brez prispevka katerega »lockdown ne bi bilo mogoč.«

V eni od trgovin v sydneyjskem predmestju Annaddale se je pojavil napis, ki jasno razkriva krivce: »Drage stranke, zaprti bomo v dogledni prihodnosti zato ker je Scott Morrison neuporaben tepec, ki je 18 mesecev od začetka pandemije naročil dovolj cepiva le za cepljenje 4 odstotke prebivalstva.«

To je zapisal lastnik trgovine, neuporaben tepec - Scott Morrison - pa je premier Avstralije.

Na družbenih omrežjih je bila k temu dodana še zahvala velikemu delu prebivalstva, ki zavrača cepiva in brez prispevka katerega »lockdown ne bi bilo mogoč.«

Vse to je tudi rezultat »delta« različice virusa, nesposobnosti avstralskega predsednika vlade, pa tudi – odpora cepljenju.

Avstralija, ki je v začetku pandemije proslavljala zaradi zelo majhnega števila okužb, se je sedaj znova znašla v primežu epidemije.

Tako Avstralije ni mogoče zapustiti, vstopi so skoraj popolnoma onemogočeni, ponavljajoča se zapiranja pa gospodarstvo stanejo bogastvo.

Ob tem ljudje tudi vse manj upoštevajo pravila o nošenju mask in socialni distanci.

Patrulija v Sydneyu  Vir: Twitter
Patrulija v Sydneyju.  Vir: Twitter

En primer covida-19, rudarja, ki se je okužil v »karantenskem hotelu« v Brisbanu je privedel do napornega iskanja 900 drugih delavcev, ki so zapustili rudnik in odšli po vsej Avstraliji.

Prav Slovenija spada med države, kjer je odpor javnega mnenja cepljenju med višjimi v Evropi.

Avstralija ima sicer samo 910 mrtvih v 25-milijonski državi, toda z le nekaj več kot 4 odstotki cepljenega prebivalstva je njena stopnja cepljenja bolj podobna tisti v Indoneziji kot pa v ZDA ali Veliki Britaniji.

Vse večji problem postajajo »antivakserji« oziroma »proticepilci«.

Po raziskavah javnega mnenja podjetja Resolve Strategic se okoli 15 odstotkov odraslih v Avstraliji sploh ne želi cepiti, še 14 odstotkov pa se jih najverjetneje v naslednjih mesecih - ne bo cepilo.

Ob tem v Avstraliji celo upajo na – čredno imunost, predsednik vlade pa si ne upa napovedati odpiranja niti do božiča leta 2022.

Toda tudi v Evropi ni nič boljše. ZDA v zadnjem času glede cepljenja prehitevajo EU prav zato, ker je v evropskih državah odpor proti cepljenju večji.

V ZDA so razdelili več kot 26,3 odmerkov na 100 ljudi. Med razvitimi državami so boljši le v Veliki Britaniji.

Doslej je pomanjkanje cepiva prikrivalo prav ta, resen problem, ki ga ima Evropa – široko razprostranjeno proticepilsko vzdušje.

Odpor cepljenju po Evropi  Vir: Evropski center za preprečevanje bolezni
Na vprašanje, »Kako verjetno je ali ni verjetno, da se boste cepili, ko bo mogoče?« so odgovori po državah označeni z zeleno (zelo neverjetno), modro (bolj neverjetno), vijolično (niti verjetno, niti neverjetno), temno modro (bolj verjetno) in rdeče (zelo verjetno). Vir: Evropski center za preprečevanje bolezni.

Po zadnjih raziskavah javnega mnenja v ZDA se v tej državi namerava cepiti najmanj 70 odstotkov prebivalstva, kar je impresiven skok 10 odstotkov v manj kot treh mesecih.

Tudi tu so politične meje jasne – cepiti se namerava 83 odstotkov demokratov in 56 odstotkov republikancev.

V Evropi je drugače.

Kot kaže raziskava Eurofounda, se 27 odstotkov prebivalstva v EU zelo verjetno ali pa zagotovo ne bo cepilo.

Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje bolezni je raziskava aprila letos pokazala precej porazne rezultate.

V sedmih državah (Francija, Nemčija, Belgija, Italija, Španija, Švedska, Ukrajina) se je le 36 odstotkov ljudi strinjalo, da so cepiva varna.

Na vprašanje, ali bi se cepili, če bi bila varna, je le med 44 in 66 odstotki odgovorilo z »da.«

Ločena raziskava v Franciji pa je pokazala, da se samo okoli 40 odstotkov Francozov želi cepiti.

Predvsem na vzhodu Evrope, v Latviji, Sloveniji in Bolgariji je odpor cepljenju velik.

Okoli 35 odstotkov pa je bilo takšnih, ki so cepivo zavračali.

Podobna je tudi situacija v nekaterih drugih državah.

Predvsem na vzhodu Evrope, v Latviji, Sloveniji in Bolgariji je odpor cepljenju velik. In prav Slovenija spada med države, kjer je odpor javnega mnenja cepljenju med višjimi v Evropi.

Deloma so za to krive tudi politične stranke v posameznih državah. V Italiji sta na primer tako levičarsko gibanje Petih zvezdic kot desničarska Liga strašile pred cepivi.

Cepljenje  Vir: Twitter
Cepljenje. Vir: Twitter

V Franciji se s proticepilskimi stališči ponašata desničarska voditeljica Marine Le Pen in levičarski Jean-Luc Mélenchon.

Precejšenj je odpor cepljenju tudi na Nizozemskem.

Odpor cepljenju v Evropi prihaja v najslabšem trenutku, ko je število okuženih znova pričelo naraščati.

Kot kaže raziskava Eurofounda, se 27 odstotkov prebivalstva v EU zelo verjetno ali pa zagotovo ne bo cepilo. Med njimi je nekaj več moških (29 odstotkov) kot žensk (25 odstotkov).

Tudi skupen poziv vseh strank k cepljenju, ki ga je podprl tudi Janez Janša - ni slaba pobuda.Nasprotno.

Največji odpor cepljenju je v Bolgariji, kjer se ne želi cepiti kar 61 odstotkov prebivalstva.

Slovenija je prav tako med državami, kjer je odpor cepljenju med višjimi.

Za njima sta Latvija in Hrvaška, s preko 40 odstotki proticepilcev.

Med državami zahodne Evrope je največji odpor cepivom zabeležen v Avstriji in Franciji.

V nasprotju s tem pa se več kot 86 odstotkov vprašanih na Danskem, Irskem ali na Malti opredeljuje »za« cepljenje.

In tudi na Portugalskem, Švedskem, Finskem in v Španiji so ti odstotki nad številko 80.

Zaupanje v Sloveniji: med najnižjimi v EU
Zaupanje v Sloveniji: Med najnižjimi v EU. Vir: Twitter

Raziskava je pokazala tudi povezanost med uporabo socialnih omrežij in odporu cepljenju.

Štirideset odstotkov tistih, ki družbena omrežja uporabljajo kot svoj primaren vir za novice - zavrača cepiva, medtem ko cepiva zavrača le 18 odstotkov tistih, ki spremljajo večinoma »tradicionalne« vire obveščanja.

Štirideset odstotkov tistih, ki družbena omrežja uporabljajo kot svoj primaren vir za novice - zavrača cepiva, medtem ko cepiva zavrača le 18 odstotkov tistih, ki spremljajo večinoma »tradicionalne« vire obveščanja.

Dodaten problem je dejstvo, da je zaupanje v cepiva povezano z zaupanjem v institucije. Kjer je zaupanje v institucije manjše, se to posledično prenaša tudi na zaupanje v cepiva.

In tudi zato EU ne bo dosegla svojega cilja – cepiti z vsaj enim odmerkom cepiva 70 odstotkov prebivalstva do konca julija.

Doslej je bilo tako cepljenih le nekaj čez 30 odstotkov prebivalstva.

Novi, restriktivni ukrepi bodo zato nujni.

Tudi v Sloveniji bo potrebno narediti bistveno več, sicer bo Slovenija tudi po cepljenju bližje vzhodni, kot pa severni in zahodni Evropi.

Toda k temu bi vlada morala pristopiti drugače, saj je zapravila že toliko svojega ugleda, da njeni pozivi velikokrat delujejo kontraproduktivno.

Tudi skupen poziv vseh strank k cepljenju, ki ga je podprl tudi Janez Janša - ni slaba pobuda.

Nasprotno.

Tudi opozicija bi lahko spoznala, da cepljenje ni ali ne bi smelo biti stvar političnih preigravanj in da sodelovanje vseh strank pri takšni pobudi ne more biti napaka.

Delite članek