Krivici prihodnost zagotovljena, polom vseh treh vej oblasti: Za prekrškarje ne bo abolicije, še en zdrs koalicije!

Državni zbor je odločil, da ne bo abolicije prekrškarjev, kaznovanih v času neustavnih ukrepov Janševe vlade.

S tem so poslanci vladne koalicije zapravil še eno priložnost, da se vsaj deloma odkupijo zaradi sprejemanja in izvajanja neustavnih, pa tudi nezakonitih ukrepov med dosedanjo pandemijo.

S tem je konec upanja za vse, ki so bili kaznovani za prekrške na podlagi neustavnega zakona o nalezljivih boleznih in vladnih odlokov za omejevanje gibanja in zbiranja v času epidemije covida-19 in so kazen že plačali.

A svonje smo govedo ? Nismo. Mi smo svinje.

— Gregor Vesel  (@GeorgLesev) July 13, 2021

Ustavni sodniki so namreč tako premeteno razveljavili očitno neustavne ukrepe, da so bili iz kaznovanja izvzeti le tisti, ki so kazni že plačali.

Predlog abolicije na podlagi odločitve Ustavnega sodišča so sicer vložili poslanci LMŠ, NeP, SD in Levice, ki so predlagali, da bi vsi, ki so plačali kazni na podlagi protikoronskih vladnih odlokov, za katere so ustavni sodniki pozneje presodili, da so bili neustavni, dobili povrnjen denar za plačilo glob, pravnomočno zaključene postopke pa bi razveljavili.

Postopke, ki še niso zaključeni, pa bi ustavili.

Tiranija in diktatorstvo, duševna hrana velikega vodje. https://t.co/9BL8GoBqxZ

— Franček Krebs (@francekkrebs) July 13, 2021

Toda predlog tega zakona ni naletel na večinsko podporo matičnega odbora za pravosodje.

Seveda zaradi glasov poslancev vladne koalicije, zato se je njegova parlamentarna pot z obravnavo na seji DZ-ja končala.

Odločitev Ustavnega sodišča, da je del zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z ustavo, je zato dokončno prepozna za tiste državljane, ki so v času epidemije dobili kazni.

Na to so že takoj po sprejemu sporne odločitve ustavnega sodišča opozarjali v Pravni mreži za varstvo demokracije, kjer so se tudi zavzeli za pripravo zakona za povrnitev škode zaradi protipravnega ravnanja oblasti.

Odločitev ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih neustavna, je bila tako za uresničevanje pravic ljudi »prepozna in nezadostna,« ocenjujejo v Pravni mreži za varstvo demokracije.

Dokler se politične stranke ne bodo opredelile do spremembe 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor, ki bo jasno prepovedoval biti voljen, obsojencem in pravnomočno obsojenim kriminalcem ter idijotom in kretenom ne bo sprememb.

— Viljem Rački (@ViljemR) July 13, 2021

Ustavno sodišče je za prazna zakonska določila zgolj ugotovilo, da niso skladna z ustavo.

Nekatere vladne odloke, sprejete na tej podlagi, pa je Ustavno sodišče sicer razveljavilo z učinkom za naprej in ne odpravilo z učinkom za nazaj.

To pomeni, da odločitev ne vpliva na zadeve, ki so bile pred razveljavitvijo že pravnomočno rešene.

Vsi tisti, ki so visoke globe že plačali, zato ne morejo zahtevati, da jim država vrne denar.

Takšno odločitev Ustavnega sodišča vidijo pravniki kot »kompromis«, ker med ustavnimi sodniki ni bilo zadostne večine za drugačno rešitev.

Toda s tem je ustavno sodišče skupaj z aktualno vlado sodelovalo v nepravičnosti, ki je ustvarila dve vrsti ljudi – tiste, ki so kazni na podlagi istih zakonov morali plačati in tiste, ki jim to ni bilo potrebno.

»Težko je razumeti, kako je mogoče, da v državi, ki se 30 let opredeljuje za ustavno in demokratično republiko, običajni ljudje tudi za zelo mile kršitve prava dobivajo visoke denarne globe, četudi te nimajo podlage v ustavnih in zakonitih predpisih. Odločevalci, ki imajo vse finančne in kadrovske vire za sprejem zakonitih predpisov in so v pravnih državah prvi branik ustavnosti in zakonitosti, pa za svoje nepravno delovanje ne nosijo nobene odgovornosti, niti zaveze po popravi krivic,« so v Pravni mreži zapisali v današnji pisni izjavi za javnost ob sporni odločitvi Ustavnega sodišča.

V civilni družbi aktivisti opozarjajo tudi na nevzdržnost ureditve, ki v postopkih za prekrške ljudem nudi možnost plačila polovične kazni, če se uklonijo tudi nepravnim odločitvam oblasti.

Takšna ureditev že sicer najšibkejšim jemlje spodbudo in dostop do pravice.

Toda sedaj vidimo, da sta po prvem udarcu oblasti oziroma vlade, ki je svoje arbitrarne odloke sprejemala na podlagi neustavnega zakona, sledila še dva – kompromisna odločitev Ustavnega sodišča, ki je državljane razdelila na »enake« in »bolj enake«, ter sedaj še zadnji strel v načelo enakosti – odločitev parlamentarne večine, da storjenih krivic ne popravijo niti z abolicijo.

To pomeni, da so na testu pravičnosti, ustavnosti in spoštovanja načela enakosti pred zakonom padli tako Janševa vlada kot Ustavno sodišče in parlamentarna večina.

Ne govori, vse živce v telesu mi je ven potegnilo to z ginekologinjami !

— Taborjeva (@taborjeva) July 13, 2021

Gre, preprosto povedano, za skupen polom vseh treh vej oblasti.

Na zgodovinskem izpitu iz pravičnosti in spoštovanju načela enakosti pred zakonom so z današnjo odločitvijo padle izvršna, sodna in zakonodajna oblast.

In točno v tem zaporedju.

Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da razen ene piškave kazni izrečene direktorju NIJZ Milanu Kreku zaradi nenošenja maske vsi ostali vladni politiki, ki so kršili isto zakonodajo, niso bili kaznovani.

Gre, preprosto, za krivico na kvadrat.

Krivici je zato v tej državi, dokler bo na oblasti ta »večina«, prihodnost v vseh treh vejah oblasti - zagotovljena.