REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Epski polom Kranjca, SDS in Pahorja: Zaradi enega glasu premalo bo v ustavnem sodišču en prostozidar manj!

Epski polom Kranjca, SDS in Pahorja: Zaradi enega glasu premalo bo v ustavnem sodišču en prostozidar manj!Slovenski masoni so razočarani nad neizvolitvijo Kranjca. Vir: Twitter

Kandidat za ustavnega sodnika Janez Kranjc, ki ga je predlagal predsednik republike Borut Pahor, ni dobil dovolj podpore v Državnem zboru.

Pahor, ki je Kranjca predlagal v tretjem poskusu, pa je ob predlogu za njegovo imenovanje ocenil, da bi v primeru izvolitve pomembno prispeval k delu in vlogi ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi.

Toda za izvolitev mu je zmanjkal en glas, saj je dobil 45 glasov podpore.

Oddanih je bilo 89 glasov, ena glasovnica je bila neveljavna.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so se o kandidatu danes izrekli v LMŠ in Levici, ki sta napovedali nasprotovanje predlogu za Kranjčevo izvolitev.

Kranjčeva stališča denimo do enakosti žensk v družbi sodijo v čase pred 2000 leti, je dejal Matej T. Vatovec iz Levice.

Kranjčeva stališča denimo do enakosti žensk v družbi sodijo v čase pred 2000 leti, je dejal Matej T. Vatovec iz Levice.

»Zaradi režima, v katerem smo, bi morali imeti ustavne sodnike, ki razumejo pomen človekovih pravic in tudi, kaj pomenijo aktualna družbena dogajanja,« je poudaril Vatovec.

Po njegovih navedbah je kandidat v primeru Patria aktivno stopil v bran današnjemu predsedniku vlade Janezu Janši.

Ustavni sodnik mora imeti čut za pravičnost, so na podoben način menili v LMŠ.

Na to smo pravočasno opozarjali tudi v Insajderju.

Z izborom sodnika se predsednik države muči že od julija lani...

Kranjc je res avtoriteta na področju rimskega prava, toda ali je to, kar potrebujemo danes, so se vprašali v Listi Marjana Šarca in Levici.

Koalicijski poslanci so izpostavljali kvalitete tega pravnika, toda na koncu je zmanjkal en glas.

Z izborom sodnika se predsednik države muči že od julija lani, pri tem pa je zaradi zelo nenavadnih zapletov propadlo že več kandidatov v več krogih Pahorjevih predlogov.

Največ možnosti, celo 52 glasov, je imel dr. Andraž Teršek, vendar se je Borut Pahor brez navedbe razlogov odločil, da ga ne predlaga.

Andraž Teršek in Borut Pahor
Dr. Andraž Teršek in Borut Pahor. Vir: Twitter

Ob Pahorjevih kandidatih za izvolitev novega ustavnega sodnika so bili poslanci koalicijskih vladnih strank v parlamentu celo prisiljeni, da slikajo neveljavno oddane glasovnice, da bi svojim strankarskim veljakom dokazali, da res niso podprli kandidata dr. Terška.

V Ustavno sodišče pošilja že upokojeno osebo s skrajno konservativnimi pogledi, ki se je vse življenje ukvarjala le z rimskim pravom.

K možnosti kandidiranja je nato upokojenega Janeza Kranjca povabil sam predsednik republike Borut Pahor in pri tem uporabil zakonsko določbo, da h kandidaturi lahko nagovori kandidata zunaj javnega poziva.

Tako je ravnal tudi v primeru akademika Marijana Pavčnika in sedanjega predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza, so spomnili v uradu predsednika republike.

In kdo je Janez Kranjc, o katerem smo že poročali?

Janez Kranjc je sicer zaslužni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Pravni fakulteti Univerze v Mariboru ter izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Kljub temu pa je bila Pahorjeva odločitev zelo sporna.

V ustavno sodišče je namreč želel poslati že upokojeno osebo s skrajno konservativnimi pogledi, ki se je vse življenje ukvarjala le z rimskim pravom.

Ustavno sodišče - tabla
Vir: Twitter

To je sicer še danes temelj prava. Rimsko pravo in doktrine so vgrajene celo v temelje britanskega pravnega sistema, pa tudi mnogih drugih in poznavanje tega temelja je vsekakor izjemno pomembno tudi danes.

Vendar je pravo od časov Rima tudi nekoliko napredovalo in številnih sodobnih konceptov v pravu rimsko pravo - ne pozna.

Kandidat za sodnika pa tudi nikoli ni sodil ali imel stika s sodobnimi pravnimi sistemi.

Ob tem gre za prostozidarja, torej človeka, ki je prepričan, da lahko ozka klika ljudi, ki se obnavlja s kooptacijo, brez demokratične podpore in nadzora javnosti, menda v dobro plebsa in predvsem zakulisno, podtalno - uravnava družbeno življenje.

Velika loža Slovenije: Janševa SDS je podpirala Janeza Kranjca, prostozidarja, za novega ustavnega sodnika. Vir: Twitter

Mehanizem prostozidarstva načeloma temelji na skrivnostih, čeprav so edine moderne skrivnosti metode prepoznavanja - zato tudi člani lož, ki so povečini organizirane tajno (z izjemami, kot so ZDA in Združeno kraljestvo), svojega članstva v bratovščini po večini ne razkrivajo.

Tako je nastalo mnogo različnih tolmačenj in legend o nastanku te organizacije.

Uradna zgodovina prostozidarstva pravi, da se je prostozidarstvo razvilo iz cehovskih lož zidarjev in gradbenikov v srednjem veku, katerih organizacija in rituali naj bi izhajali iz časov gradnje prvega (Salomonovega) templja v Izraelu.

Prostozidarski obred Vir: Wikipedia
Prostozidarski obred. Vir: Wikipedia

Pravi cilji in nameni so po mnenju nekaterih poznani samo redkim izbrancem, ki zaupanih skrivnosti ne izdajajo.

Zaradi takega načina delovanja se pogosto pojavljajo obsodbe javnosti, ki ji »nevidna roka, ki povsod plete mreže« ni po godu.

Kranjc ni sicer edini, v tej državi je še kar nekaj pripadnikov nekdanje Velike lože Slovencev, Srbov in Hrvatov, ki so prepričani, da je takšno delovanje pravilno.

Danes so v Sloveniji organizirani v Veliko ložo Slovenije.

Med njimi so celo novinarji.

Med njimi je, na primer, tudi Janez Markeš, ki so ga na Delu tako strašno cenzurirali, da je moral ves pretresen na študijski dopust po umaknjenem komentarju, ki so ga nadomestili z reklamo.

Komentar pa je bil umaknjen, ker je bil samo nekoliko kritičen do ravnanja Janševe oblasti.

Glede na grožnje svetovalca za nacionalno varnost Žana Mahniča drugim novinarjem Dela, da naj pazijo kaj pišejo, ker sicer njihov lastnik ne bo dobil aneksov za izgradnjo drugega tira se ob tem dogaja točno to, kar smo v Insajder.com napovedali -, da vlada že pritiska tudi na Delo in ga cenzurira.

Pa iz Velike lože Slovenije nismo slišali nobenega glasu o tem, da je takšna cenzura nedopustna.

Morda zato, ker je bila v času starega Rima - precej običajna?

Tudi Janez Kranjc je ob spornem dogodku molčal, čeprav očitno profesor pozna cenzuriranega kolega prostozidarja zelo dobro.

To je torej ta moralna avrtoriteta, ki jo je Borut Pahor pošiljal v ustavno sodišče!

Prepričan naj bi bil, da je graditi džamijo v Sloveniji enako kot financirati teroriste.

Janševa SDS je podprla Janeza Kranjca, prostozidarja, za novega ustavnega sodnika.

Formalno je Janez Kranjc sicer pogoje za izvolitev izpolnjeval.

Toda tudi med bivšimi študenti o njem ni mogoče slišati prav veliko dobrega.

Na družbenih omrežjih so se nekateri sicer pohvalno izrazili o njem kot o profesorju, vendar so opazni tudi zelo kritični zapisi.

Od nekaterih, ki so bili deležni njegovega »poduka« smo izvedeli, da jim je »uničil življenje«.

»Na izpitih je naprej vprašal, kaj sta starša po poklicu. Če nista imela 'pravega' poklica, ni bilo šans za pozitivno oceno... Zato so cele generacije morale lagati o poklicih staršev - zlasti tisti, ki so bili otroci delavskega ljudstva...« je razkril eden od njegovih študentov.

Na izpitih je naprej vprašal, kaj sta starša po poklicu. Če nista imela 'pravega' poklica, ni bilo šans za pozitivno oceno... Zato so cele generacije morale lagati o poklicih staršev - zlasti tisti, ki so bili otroci delavskega ljudstva.

Kranjc naj bi bil tudi prepričan, da je graditi džamijo v Sloveniji enako kot financirati teroriste, čeprav je nekaj let zatem v Bihaču (BiH) zatrjeval, kako je pomagal pri zavrnitvi referenduma.

Zanj naj bi bili ljudje, ki živijo v revščini, »lenuhi«.

Tujci pa »osebki, ki ne sodijo v slovenski kulturni prostor.«

Temnopolti pa »črnuharji.«

Študentke so ga v svojih pogovorih označevale s »farška pi**a.«

Nov ustavni sodnik bi nadomestil Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel 14. julija lani.

Prepričan je bil, da morajo »asistenti in docenti javno molčati, dokler ne pridejo do profesure,«, pravnice pa so po njegovi oceni menda »zgrešile poklic« in »zašle v moški poklic.«

Res je sicer, da zna »na pamet« rimsko pravo.

S tem rimskim pravom pa je menda uničil mladost in prihodnost marsikomu.

»Svojemu lastnemu asistentu ni dovolil doktorirati v roku, da je lahko ostal edini profesor rimskega prava v Sloveniji,« je razkril eden od nekdanjih študentov, ki je dolga leta spremljal delovanje tega »zaslužnega člana SAZU.«

Kandidata za ustavnega sodnika je Pahor sicer iskal že v tretje.

Nov ustavni sodnik bi nadomestil Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel že 14. julija lani.

Pahorju je spodletelo že s predlogom dr. Andraža Terška in Anžeta Erbežnika.

Teršek, Pahor in Erbežnik
Erbežnik, Pahor in dr. Teršek. Vir: Twitter

Kljub ponovljenem razpisu ni predlagal nikogar od peterice prijavljenih (Andraž Teršek, Marjan Lekše, Marko Starman, Rok Svetlič in Urban Vrtačnik).

Prepričan je bil, da morajo 'asistenti in docenti javno molčati, dokler ne pridejo do profesure,', pravnice pa so po njegovi oceni menda 'zgrešile poklic' in 'zašle v moški poklic.'

Toda ob opisanih »kvalifikacijah« Pahorjevega najnovejšega predloga za ustavnega sodnika je bilo popolnoma jasno, koga želi predsednik države pripeljati na Ustavno sodišče in zakaj.

Borut Pahor, ki mu prav zaradi neomajane podpore sedanji koruptivni vladi javnomnenjske ankete kažejo, da mu priljubljenost rapidno pada, je pri tej odločitvi, ki jo je predstavil celo kot »svoj izbor«, očitno ravnal v skladu z željami in interesi predsednika vlade Janeza Janše, ki se že od začetka mandata trudi, da bi s številnimi neustavnimi prijemi »uravnotežil« in po svoji viziji preoblikoval slovensko družbo in državo.

In pri tem očitno potrebuje tudi Janeza Kranjca, da Ustavno sodišče in Slovenijo z njim popelje še bolj - v preteklost.

Janez Janša bi rad Slovenijo vrnil v čase 80 in še več let nazaj, Janez Kranjc pa bi v halji ustavnega sodnika imel še težjo nalogo –, da državo s pomočjo nove, konservativne večine v Ustavnem sodišču popelje najmanj 2000 let nazaj.

Da na primer znova v slovensko pravo uvede Lex Maiestatis, zakonodajo, ki je opredeljevala izdajo v starem Rimu in da se nato strogo kaznujejo vsi, ki z žaljivimi zapisi omalovažujejo Janševo oblast!

Tarpejska skala
Kaznovanje s Tarpejske skale - po globah za izhod iz države bi morda sledilo novo, ustavnopravno utemeljeno opravičilo za ravnanja Hojsovega notranjega ministrstva in Janševe vlade? Vir: Twitter

Morda bi v Sloveniji nato kmalu dobili še Tarpejsko pečino (latinsko rupes Tarpeia).

Janez Janša želi Slovenijo vrniti v čase 80 in še več let nazaj, Janez Kranjc pa bi imel še težjo nalogo –, da državo s pomočjo nove, konservativne večine v ustavnem sodišču popelje najmanj 2000 let nazaj.

Gre za strmo pečino na južnem vrhu Kapitolskega griča v antičnem Rimu, s katere se je razprostiral pogled na Rimski forum.

Poznana je bila po tem, da je v obdobju Republike služila kot morišče na način, da so z nje obsojence - morilce, izdajalce, sužnje in druge - metali v prepad.

Podobno so postopali s fizičnimi in duševnimi invalidi, če so Rimljani ugotovili, da je njihova invalidnost posledica prekletstva bogov.

In kot kaže primer Pravne mreže za zaščito demokracije, nismo več daleč od teh časov, če sodimo vsaj po tem, kako so se kar trije policisti spravili na osebo, ki si je upala pokazati sredinec Državnemu zboru.

Predsednik države Borut Pahor je v prejšnjem krogu na mesto ustavnega sodnika sicer predlagal Anžeta Erbežnika, ki je v DZ prejel 44 glasov, v prvem krogu pa Andraža Terška, ki je prejel dva glasova manj, čeprav bi moral po zagotovilih poslancev imeti več kot dovolj glasov.

Kranjc bi na mestu ustavnega sodnika nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel že julija lani in tako še vedno ne more s funkcije...

In za zdaj nič ne kaže, da bo lahko odšla s funkcije že kmalu.

Morda bo za uspešno izvolitev potrebno počakati na nov sklic parlamenta.

Vendar pa neizvolitev Kranjca nikakor ni slab znak - nasprotno, to bo zgolj velik udarec za prostozidarje in tiste, ki so prepričani, da so najboljši in najpametnejši in da bi zato morali voditi družbo podtalno, s pomočjo svojih klik, ne pa demokratično.

Povedano preprosto: neizvolitev Kranjca je morda udarec za prostozidarje, nikakor pa ne za demokracijo in pravno državo v Sloveniji.

Delite članek