REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Škandal: si je Tonin zase ugodno mnenje o pristojnosti Knovsa kupil od samovoljno izbrane odvetniške pisarne?

Škandal: si je Tonin zase ugodno mnenje o pristojnosti Knovsa kupil od samovoljno izbrane odvetniške pisarne?Sova in Matej Tonin. Vir: Insajder.com

Predsednik Knovsa Matej Tonin si je »pridobil« pravno mnenje, ki v pristojnostih Knovsa vidi tudi nadzor zaposlovanja v Sovi.

Potem ko se zakonodajno-pravna služba DZ ni želela opredeliti do vprašanja, ali je Knovs upravičen do podatkov Sove o kadrovskih zadevah, saj da bi s tem presegla svoje poslovniško določene naloge, si je Matej Tonin že pridobil alternativno pravno mnenje, iz katerega naj bi izhajalo, da tudi nadzor zaposlovanja v Sovi sodi v okvir pristojnosti Knovsa.               

Zakonodajno-pravno službo je sicer za mnenje o tem prosil poslanec SD Matjaž Nemec.

V zakonodajno-pravni službi pa so ocenili, da niso pristojni za razlago že sprejetih zakonov in tudi ne za oceno pravilnosti izvajanja zakonov in drugih predpisov.

Pravno mnenje bi pomenilo izrekanje o tem, ali je bila vložena zahteva Knovsa ustavna oz. zakonita.

S tem pa bi se zakonodajno-pravna služba postavila v vlogo, ki je pridržana sodni veji oblasti, so navedli.

Ni namreč jasno, po kakšnem kriteriju je bila za podajanje pravnega mnenja – očitno brez razpisa – izbrana zgolj ena pravna pisarna, čeprav ima samo slovenska odvetniška zbornica več kot 450 članov.

Bolj vsebinski odgovor pa je predsednik komisije Tonin (NSi) prejel od odvetniške pisarne Vrtačnik, ki jo je zaprosil za pravno mnenje.

Po njenem mnenju v okvir dejavnosti oz. v okvir delovanja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) spada tudi zagotavljanje kadrovskega potenciala.

Zato menijo, da »preveritev zaposlovanja oz. spoštovanje ustave in zakona pri zaposlovanju posameznikov sodi v okvir pristojnosti Knovsa v razmerju do nadzora delovanja Sove«.

Določbe zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, ki se nanašajo na nadzor nad delovanjem Sove, je po oceni odvetniške pisarne treba razlagati ekstenzivno, tj. »v prid kar največjemu možnemu nadzoru, ki je še skladen z namenom zakona«.

Zakonodajalec je namreč zaradi občutljivosti vsebine delovanja Sove nadzorno funkcijo namenoma umestil v polje parlamentarne funkcije oblasti, menijo.

Pretirano oženje nadzornih funkcij Knovsa bi po njihovi oceni lahko pomenilo znatno oslabitev ustavnih zavor in ravnovesij ter tlakovalo pot k morebitni arbitrarnosti ravnanj v okviru delovanja Sove.

Knovs podatkov sicer ne more dobiti kar tako, ampak mora povedati, kako se zahtevani dokumenti in podatki navezujejo na pristojnosti ter naloge komisije.

Prav tako so v odvetniški družbi pritrdilno odgovorili na vprašanje, ali lahko Knovs pridobiva podatke o kadrovanju oz. zaposlitvi konkretne osebe.

Edino izjemo bi predstavljali podatki, s katerimi bi se razkrila identiteta tajnih delavcev ali sodelavcev.

Podobno kot odvetniška pisarna ocenjuje tudi pravnik Rajko Pirnat.

Kot je povedal za MMC Radiotelevizije Slovenija, je nadzor te komisije nad obveščevalnimi službami »nekako širši, kot je nadzor nad policijo in drugimi varnostnimi službami«.

»Parlamentarna komisija praktično nadzira celotno dejavnost obveščevalne službe,« je dejal.

Knovs podatkov sicer ne more dobiti kar tako, ampak mora povedati, kako se zahtevani dokumenti in podatki navezujejo na pristojnosti ter naloge komisije.

Rajko Pirnat

Ima pa zakonodaja za primere spora predviden mehanizem.

»V primeru spora je v zakonu predvideno, da odloči vlada,« je opozoril Pirnat.

Knovs je kadrovanje na agenciji pričel preverjati po objavi očitkov premierju Marjanu Šarcu in državnemu sekretarju Damirju Črnčecu, da naj bi posredovala pri zaposlitvi uslužbenke na Sovi, sicer Šarčeve znanke.

Pooblaščena komisija Knovsa je opravila nadzor na sedežu Sove in dodatno zahtevala še nekatere dokumente, a je Sova njihovo predajo zavrnila.

Deloma zato, ker je »močno zaskrbljena zaradi varnosti podatkov«, deloma pa, ker ocenjuje da nadzor nad kadrovanjem ni v pristojnosti Knovsa pač pa inšpektorata za javni sektor, ki ga je tudi prosila za nadzor.

Na inšpektoratu so se že odločili, da bo šlo za prioritetni nadzor, torej bo imel pri obravnavi prednost.

Rok za dokončanje nadzora ni določen, inšpektor pa mora zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru sestaviti v 30 dneh po opravljenem nadzoru, so še navedli.

Toda težava zadnjega zapleta ni v tem, da parlamentarnega nadzora nad tajnimi službami v Sloveniji ni bilo, pač pa da si nekateri svoje pristojnosti razlagajo nekoliko preširoko.

Javnost in parlamentarni odbori o zaposlovanju konkretnih oseb v tujih tajnih službah praviloma ne vedo skorajda ničesar.

V ZDA imajo v ta namen, na primer Zakon o zaščiti identitete pripadnikov obveščevalnih služb (Intelligence Identities Protection Act), ki prepoveduje razkrivanje identitete agentov. Razkrivanja identitete zaposlenih v Sovi bi se lahko spremenila tudi v prakso razkrivanja agentov, kar bi pomenilo žebelj v krsto vsake tajne službe.

Ob tem se zastavlja tudi vprašanje, zakaj se je predsednik Knovsa sploh odločil za zgolj eno, niti ne najbolj znano odvetniško pisarno v državi, ko je poiskal pravno mnenje, ki očitno pritrjuje njegovemu mnenju?

Je ob tem odvetniška pisarna sklenila kakršnokoli pogodbo z Državnim zborom in postala strokovna sodelavka tega državnega organa?

In kdaj so organi DZ potrdili takšno odločitev?

Matej Tonin, predsednik NSi in Knovs. Vir: Screenshot YouTube
Preiskava (nedokazanega) koruptivnega obnašanja predsednika vlade, ki naj bi trgoval z vplivom, je tako, kot vse kaže, privedla do (dokazljive) zlorabe javne funkcije – z netransparentnim angažiranjem zasebne odvetniške pisarne za potrebe in interese predsednika Knovsa.

V tem primeru bi lahko zato rekli, da je preiskava (nedokazanega) koruptivnega obnašanja predsednika vlade, ki naj bi trgoval z vplivom, privedla, kot vse kaže, do (dokazljive) zlorabe javne funkcije – z netransparentnim angažiranjem zasebne odvetniške pisarne za potrebe in interese predsednika Knovsa.

Zastavlja se tudi vprašanje, ali je Matej Tonin to pravno mnenje plačal iz denarja davkoplačevalcev in ali v tem primeru ne gre za zlorabo državnih finančnih sredstev?

Se je Matej Tonin pri iskanju najbolj primerne odvetniške pisarne obrnil na odvetniško zbornico Slovenije oziroma kako je izbral ravno pisarno Vrtačnik?

Ni običajno in tudi ne prav, da si predsednik Knovsa omisli pravno mnenje pri odvetniški pisarni, ki po podatkih Erarja sicer lepo služi (MOL, Univerza v Ljubljani itd.) z raznimi posli z državnimi in paradržavnmimi podjetji, s katerimi so zaslužili v neka letih preko 220.000 evrov, ne da pa te priložnosti kakšni drugi odvetniški pisarni.

Ob tem pa pisarna Vrtačnik z Državnim zborom doslej sicer sploh ni sodelovala. Gre pa za razmeroma mlado, komaj štiri leta staro pisarno s sedežem na Beethovnovi ulici, brez svoje spletne strani, ki je praktično neznana in se ne more pohvaliti z zastopanjem klientov v nekih bolj odmevnih primerih.

Samo v Ljubljani je veliko drugih odvetniških pisarn, prav pa bi seveda bilo, če bi za pravna mnenja gospodje iz Državnega zbora kdaj povprašali tudi odvetnike v drugih krajih po Sloveniji, saj Ljubljana ni že cela Slovenija, kot očitno napačno domneva Matej Tonin.

Vsa ta vprašanja smo zastavili tudi predsedniku Knovsa. Odgovore bomo objavili, ko jih dobimo.

Ni namreč jasno, po kakšnem kriteriju je bila za podajanje pravnega mnenja – očitno brez razpisa – izbrana zgolj ena pravna pisarna, čeprav ima samo slovenska odvetniška zbornica več kot 450 članov, pri čemer njeni člani redno, kot kaže sporočilo odvetniške zbornice, ki praznuje 150-letnico organiziranega odvetništva, z brezplačnimi pravnimi nasveti pro bono pomagajo »socialno ogroženim posameznikom, ki si zaradi težke finančne situacije sicer ne bi mogli poiskati pravne pomoči.«

Zagotovo bi lahko pomagali tudi predsedniku Knovsa, ki ni bil zadovoljen z odgovorom državnozborske zakonodajno-pravne službe.

Ampak sklep je seveda jasen: Matej Tonin zase ugodna mnenja, ki jih ne dobi od državnih služb, nabavlja kar na »prostem trgu.«

Vendar - ne za svoj, pač pa za denar davkoplačevalcev, celo v primeru, da je izbrani odvetniški pisarni naredil »zgolj reklamo«.

Ker v tržnem gospodarstvu ima tudi to svojo visoko ceno.

To je edini škandal brez primere v vsej tej zgodbi.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke