Mahničeva spletka: Knovs po Erjavcu zgolj zato, ker je OVS opravila svoje delo

Komisije državnega zbora (DZ) zelo pogosto glasujejo tako, kot jim veleva sestava. Tam, kjer je opozicijskih poslancev malo se večinoma strinjajo z vlado, kjer jih je veliko, pa postanejo nekakšne utrdbe za napad na vlado.

To se očitno dogaja tudi v primeru KNOVS-a, Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki že tradicionalno »vsebuje« večjo količino opozicijskih poslancev.

Komisija je tako ugotovila, da naj bi obrambni minister Karl Erjavec zlorabil položaj in vojaško obveščevalno službo za razrešitev poveljnika v poveljstvu sil SV Mihe Škerbinca. Erjavec je namreč na podlagi govoric, da je Škerbinc neprimerno govoril o načelnici Generalštaba Alenki Ermenc, naročil obveščevalno dejavnost.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil podpredsednik Knovsa Žan Mahnič (SDS), je komisija do sklepov prišla na podlagi ugotovitev pooblaščene skupine, ki je opravila nenapovedan nadzor na Obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo (OVS).

Ugotovila je, da je minister za obrambo Erjavec na podlagi govoric in sporočil, da je Škerbinc neprimerno govoril o zdravstvenem stanju Ermenčeve, ustno naročil direktorju OVS Dejanu Matijeviču, da začnejo z zbiranjem informacij pri pripadnikih Slovenske vojske (SV) oz. obveščevalno dejavnost.

Tudi Matijevič je ustno naročil nekaterim posameznikom, naj izvajajo obveščevalno dejavnost. Zaslišali so 25 pripadnikov SV, pri tem pa jim niso pojasnili pravic, je opozoril Mahnič. Dodal je, da sta tako Erjavec kot Matijevič s tem delovala nezakonito.

Po njegovih navedbah so namreč delovali na podlagi prve alineje drugega odstavka 32. člena zakona o obrambi, ki sicer med varnostne naloge na obrambnem področju uvršča odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev, ki jih uporabljata ministrstvo in SV v državi ali zunaj nje ter podatkov o razvoju ali proizvodnji določenega vojaškega orožja ali opreme.

Mahnič je spomnil na govorice v medijih, da je bila Ermenčeva hospitalizirana zaradi psihičnih težav. Istočasno so v SV krožila sporočila, da je njeno zdravstveno stanje Škerbinc najprej komentiral na kolegiju, pozneje pa pred postrojem sil na Vrhniki.

Tako je OVS na ministrov ukaz 3. aprila začela zasliševati vojake, ki pa po Mahničevih navedbah niso mogli potrditi, da je Škerbinc neprimerno govoril o načelnici. Ugotovilo se je, tako poslanec, da je komentiral zdravstveno stanje Ermenčeve po tistem, ko so o tem ugibali že v medijih, prav tako pa da je želel pomiriti, da je načelnica že operativna.

Po navedbah podpredsednika Knovsa je bila preiskava zaključena 12. aprila in je bilo poročilo ministru takrat poslano, medtem ko je Erjavec 5. aprila sporočil, da je na predlog Ermenčeve razrešil Škerbinca.

Kot razlog so med drugim navedli incident, ko je prišlo do nočnega streljanja z najtežjimi kalibri na vadišču na Počku, za kar ni vedelo niti obrambno ministrstvo niti Ermenčeva. Erjavec je medtem sicer že dejal, da poročila OVS še ni prejel, razrešitev Škerbinca pa je bila opravljena po pravilih in na predlog načelnice Ermenčeve, ker je ta izgubil njeno zaupanje.

Knovs je s petimi glasovi za in dvema proti sprejela sklep, da OVS v primeru Škerbinca ni imela zakonske podlage za opravljanje informativnih pogovorov na poveljstvu sil.

Poleg predstavnika DeSUS je proti temu sklepu glasovala tudi poslanka LMŠ Jerca Korče, ki pri očitkih v tem primeru vidi željo po ustvarjanju političnega konstrukta. Kot je ocenila, je imela OVS v prvi alineji drugega odstavka 32. člena zakona o obrambi vso zakonsko podlago za to, kar je storila in je v skladu s pristojnostmi tudi opravila svojo nalogo.

Soglasno pa so potrdili sklep, da se Knovs strinja z vodstvom OVS, da v primeru Škerbinca in zdravstvenega stanja Ermenčeve ni šlo za zbiranje informacij za predkazenski postopek, zato opravljeno nalogo lahko štejejo kot klasično obveščevalno dejavnost OVS.

Mahnič o političnih posledicah današnjih očitkov Erjavcu ni konkretno govoril, saj se bodo v SDS o možnih ukrepih še pogovorili. Je pa po novinarski konferenci na Twitterju navedel, da morata tako Erjavec kot Matijevič odstopiti. Erjavec je očitke že zavrnil in tako njegovega odstopa ni pričakovati, premier pa se še ni odzval.

Med možnimi ukrepi je interpelacija zoper ministra. Predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak je sicer po poročanju Dela v četrtek napovedal, da bodo v sindikatu zahtevali sklic izredne seje parlamentarnega odbora za obrambo, na opozicijske stranke pa tudi naslovili predlog za vložitev interpelacije proti ministru za obrambo.

Ključna argumenta proti Erjavcu sta dva. Mahnič je ocenil, da gre za vsebinsko in časovno podobnost s primerom nekdanjega ministra za obrambo Janka Vebra, ki ga je DZ razrešil zaradi očitkov, ker je OVS naročil analizo posledic prodaje Telekoma. Razrešitev je predlagal tedanji premier Miro Cerar.

In zato, ker je Ermenčeva kazensko ovadila Požareport, ki je poročal o njenem zdravstvenem stanju, bi po navedbah Mahniča lahko pri preiskavi kvečjemu ravnali po drugi alineji 2. odstavka 32. člena, ki govori o preiskovanju kaznivih dejanj v skladu z zakonom. To pa bi morali početi ne varnostniki, ampak kriminalisti OVS, je pojasnil Mahnič.

Vendar je očitno, da sta oba argumenta precej trhla. Kazenska ovadba Ermenčeve proti »civilnemu« portalu izven vojske nima nobene zveze z zakonom o obrambi. Tu Mahnič očitno zavaja javnost.

V prvem primeru gre za povsem običajen kazenski postopek pred civilnimi sodišči, ki ga lahko sproži vsak državljan. Gre za postopek zaradi domnevno neupravičenega posega v čast in dobro ime in ni v ničemer povezan z vojsko.

Ni jasno, zakaj bi dejstvo da se ga je Ermenčeva poslužila nato obvezovalo še vojsko, da svoje preiskave govoric znotraj vojske –, ki lahko na primer slabo vplivajo na moralo in s tem na vojaško pripravljenost vojakov -  opravljajo na točno določen način, na primer s kriminalisti. Gre za povezovanje dveh nepovezanih postopkov, ki je očitno privlečeno za lase.

Še bolj deplasirana je Mahničeva primerjava z odstopom ministra Vebra, ki je bil sicer prav tako »odstopljen« z zelo neprepričljivimi argumenti. Kljub temu pa je v njegovem primeru šlo za uporabo vojaških obveščevalcev ob civilnem postopku prodaje Telekoma, kar pa v primeru Erjavčeve uporabe obveščevalcev znotraj vojske ni mogoče trditi. Še posebej zato, ker je preiskovanje izvora različnih govoric pač klasična obveščevalna dejavnost, ki ne predstavlja ničesar osebnega.

To pa pomeni, da Erjavec s tem, da je obveščevalcem ukazal, da naj opravijo svoje delo znotraj vojske pač ni mogel zlorabiti položaja. Če so pri tem obveščevalci naredili kakšno napako (niso pojasnili pravic vojakom) pa je jasno, da bi morali najprej odgovarjati kršitelji, ne pa da je to podlaga za napad na ministra. Zato je najverjetneje res, da gre zgolj za iskanje krivcev za »prekršek«, ki ga sploh ni bilo.