REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bo Toninu uspelo iz Sove narediti - javno hišo?

Bo Toninu uspelo iz Sove narediti - javno hišo?Zaposlitev »Lepe N.H.« in Sova

Če Sova podatke o zaposlitvi N.H. ne da, potem je to konec pravne države in demokracije v Sloveniji. Je rušenje ustavnega reda.

In obratno: to, da Sova podatkov ne da, je pravica agencije.

Ti dve zoperstavljeni mnenji še zmeraj prevladujeta tudi v slovenski javnosti potem, ko je izbruhnila afera o »lepi N.H.«, ki naj bi jo »Šarec zaposlil« na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova).

Zgodba o tem, da Sova pač nekaj skriva in da tisti, ki skriva, že s tem dokazuje, da je nekaj narobe je na prvi pogled prepričljiva. Vendar je to v resnici fikcija. Pri tem se pozablja, da Sova preprosto je organizacija, ki temelji na skrivanju. To je, ob zbiranju informacij, pač temelj te in vsake druge tajne službe

Tudi zgodba o tem, kako naj bi bila zaposlitev ene osebe na Sovi rezultat nepravilnosti ima več pomanjkljivosti. To, da je predsednik vlade Marjan Šarec neko N.H. v preteklosti spoznal in da je delala na isti šoli, kjer se je šolal sam, seveda še ne dokazuje nobene Šarčeve »kršitve«.

Tudi to ne, da je Šarec dejal, da je bilo po njegovem vedenju z zaposlitvijo vse v redu.

Sova

Trditev, da to dokazuje, da jo je Šarec zaposlil, češ, le kako ve, da je bilo vse v redu, če pravi, da z njeno zaposlitvijo nima ničesar in da »ni pritiskal«, namerno spregleda, da se je Šarec o zaposlitvi lahko (celo moral) pozanimati pri direktorju Sove Rajku Kozmelju šele po izbruhu domnevne afere. In da naknadno preverjanje ne dokazuje nečesa, kar naj bi se zgodilo prej.

Zaposlitve agentov so po svetu tajne, Knovs pa jih želi narediti - javne.

Prav tako smo že ob izbruhu afere ocenili, da Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) ne bo uspela dokazati ničesar, saj posega na področje, kjer nima pristojnosti.

In točno to se je tudi zgodilo.   

Na Sovi vztrajajo, da parlamentarni nadzorni komisiji niso in ne bodo posredovali »tistih podatkov, ki se nanašajo na konkretne kadrovske zadeve, ker pristojnosti za tak nadzor nima«.

O pozivih SDS k odstopu direktorja Sove Rajka Kozmelja pa navajajo, da Kozmelj svoja prizadevanja še naprej usmerja v uresničevanje strateških ciljev razvoja Sove.

Na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji so namreč prepričani, da je komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pristojna le za nadzor obveščevalnega področja dela agencije, na ostalih področjih dela agencije pa nadzor opravljajo drugi državni organi.

Med njimi navaja inšpektorat za javni sektor, ki ima zakonska pooblastila za nadzor izvajanja zaposlovanja in ga je Sova 9. oktobra že zaprosila, da opravi celovit strokoven nadzor zaposlitvenih postopkov v agenciji.

Če bi nadzor inšpektorata ugotovil kakršne koli nepravilnosti v zaposlitvenih postopkih, bo agencija ravnala v skladu z ukrepi – Knovs sam pa pravice do teh podatkov nima.

Glavna inšpektorica na tem inšpektoratu Lidija Apohal Vučković je dejala, da so v desetih letih izvedli v Sovi 13 inšpekcijskih nadzorov in ugotovili tudi različne nepravilnosti.

Zatrdila je še, da do sedaj nikoli niso imeli pripomb na strokovnost izvedbe nadzora ali da bi bili pristranski.

Če bi Knovs zahteval podatke od njih, pa jim vpogleda, če bodo ugotovili, da ima to pristojnost, ne bodo odrekali. Bodo pa ravnali v skladu z zakonom o tajnih podatkih.

Damir Črnčec

Zato trditve predsednika Knovsa Mateja Tonina (NSi), da je Knovs pristojen za preverjanje zakonitosti zaposlovanja v Sovi nimajo podlage ne v praktičih primerih in »presedanih«, in ne v zakonodaji.

Tonin trdi, da bi moral direktor Sove Kozmelj, če drži, da temu ni tako, že takoj zavrniti pooblaščeno komisijo Knovsa, ki je minuli teden opravila nadzor na sedežu Sove. Direktorju Sove je očital, da si je čez noč premislil, najverjetneje zaradi posredovanja Črnčeca.

V Sovi pa trdijo, da je skupina Knovsa želela »izvesti nadzor na podlagi odredbe, ki je pravilno urejala postopkovni del nadzora, ne pa, vsaj ne v celoti, tudi vsebinskega«.

Med izvedbo nadzora pa se je po njihovih navedbah izkazalo, da pooblaščena skupina pričakuje tudi »podatke iz konkretnih kadrovskih zadev, ki pa da ne morejo biti predmet parlamentarnega nadzora«, zato teh podatkov niso izročili.

Parlamentarni nadzor nad tajnimi službami je seveda potreben.

Toda težava zadnjega zapleta ni v tem, da parlamentarnega nadzora nad tajnimi službami v Sloveniji ni bilo, pač pa da si nekateri svoje pristojnosti razlagajo nekoliko preširoko.

Kaj na primer, svetovna javnost ve o zaposlovanju konkretnih oseb v ameriški Cii, ruskem FSB-ju, britanski M-16? Praviloma ničesar.

Kaj na primer, svetovna javnost ve o zaposlovanju konkretnih oseb v ameriški Cii ali NSA, ruskem FSB-ju, britanski M-16? Praviloma ničesar.

Kar vemo, so razkrili žvižgači, kot je bil na primer Edward Snowden.

Pa tudi on ni razkrival imen konkretnih agentov.

Cenzurirali so jih tudi v večini svetovnih medijev, ki so objavljali zgodbe o zlorabah tajnih služb.

V ZDA imajo v ta namen, na primer Zakon o zaščiti identitete pripadnikov obveščevalnih služb (Intelligence Identities Protection Act), ki prepoveduje razkrivanje identitete agentov.

Prav ta zakon je bil prekršen, ko so posredno Dick Cheney in še nekateri ameriški uradniki razkrili identiteto agentke Valerie Plame in to skozi kolumno Roberta Novaka.

V ZDA so imeli takoj preiskavo – toda ne preiskavo o zaposlitvi Valerie Plame, temveč, kdo je razkril njeno identiteto.

Izkazalo se je, da jo je iz maščevanja zaradi dejanj njenega soproga, ki je razkril laži Bushove administracije glede Iraka razkril vodja podpredsednikovega osebja »Scooter« Libby, ki je bil nato obsojen na 30 mesecev zapora.

S tem razkritjem pa so bili razkriti tudi drugi agenti, ki so delali za »lažno podjetje«, ki ga je v resnici vodila - Cia.

Matej Tonin iz stranke NSi. FOTO: STA foto
Matej Tonin, NSi

Povedano preprosto – v Knovsu bi to, zaradi česar v drugih državah dobiš zaporno kazen, radi v Sloveniji spremenili v normalno, serijsko prakso razkrivanja agentov.

To pa pomeni žebelj v krsto vsake tajne službe.

S tem bi slovenska Sova res postala »javna hiša«, brez možnosti, da učinkovito opravlja svoje naloge.

Predsednik SDS Janez Janša pa je zaradi žalitev dveh novinark »javne hiše« (RTV SLO), že bil obsojen na slovenskih sodiščih.

Toda zanimivo je, da se prav v tej stranki in v NSi sedaj tako zelo trudijo, da bi tudi iz Sove naredili nekoliko drugačno »javno hišo.«

To zagotovo ni naloga Knovsa. Če tajne službe posameznike ali celo večje skupine ljudi nadzorujejo in kako jih nadzorujejo, s sodnimi odredbami, ob tehtanju različnih pravic, upravičeno ali neupravičeno – prav to je edino področje, na katerem je parlamentarni nadzor res potreben.

Zaposlitve posameznih agentov pa res niso stvar nadzora parlamenta nikjer na svetu.

Damir Ćrnčec in Janez Janša
Damir Črnčec in Janez Janša

Za to, kdo in kako zaposluje Sova so odgovorni drugi organi, inšpekcijski in celo tožilstva ali sodišča, če je pri zaposlovanju prišlo npr. do diskriminacije ali kakšne druge kršitve.

Sodni nadzor izvaja vrhovno sodišče, strokovnega - vlada, finančnega pa ministrstvo za finance in računsko sodišče. Notranji nadzor v agenciji opravljata generalni obveščevalni nadzornik in notranji revizor v agenciji, nadzor varovanja človekovih pravic pa varuh človekovih pravic.

Predsednik SDS je zaradi žalitev dveh novinark 'javne hiše' (RTV SLO) že bil obsojen na slovenskih sodiščih. Toda zanimivo je, da se v tej stranki in v NSi sedaj tako zelo trudijo, da bi tudi iz Sove naredili nekoliko drugačno 'javno hišo.'

Pri tem pa prav tako ni mogoče mimo dejstva, da so prav v stranki SDS, ki sedaj najbolj glasno kritizira zaposlitve v Sovi v času, ko so bili vladna stranka - v tej agenciji zaposlili najmanj 25 svojih funkcionarjev – ne da bi bilo to pod drobnogledom kakršne koli komisije ali organa.

Nenavadno je tudi, da kršitve predsedniku vlade očita predsednik SDS-a, ki je sam trdil, »da ga obtožujejo, da je na neznanem kraju ob neznanem času od neznane osebe prejel obljubo nagrade.«

Podatki o zaposlenih na Sovi so zato tajni in s tem ni nič narobe.

Znane so lahko samo splošne informacije in ne konkretni primeri zaposlitev.

Iz zadnjega poročila je razvidno, da je bilo v Sovi ob koncu lanskega leta zaposlenih približno 59 odstotkov moških in 41 odstotkov žensk.

Povprečna starost je znašala dobrih 46 let in se je od leta 2007 dvignila za 4,6 leta.

Prevladoval je delež zaposlenih s sedmo stopnjo izobrazbe, agencija pa je leta 2008 porabila 16 milijonov evrov, nato pa v času krize bistveno manj.

Zanimivo je, da prav tisti v SDS in NSi, ki sicer pogosto dvigujejo največ prahu ob izdaji raznih »tajnih podatkov« želijo sedaj podatke o zaposlitvah in kadrovskih zadevah, ki so najbolj pomembni za vsakršno zbiranje podatkov s pomočjo »človeških virov« (HUMINT) sedaj prepustiti parlamentarcem, kjer bi takšni podatki, kljub zavezam o molčečnosti, zlahka pricurljali v javnost in ogrozili delovanje Sove.

Kar je najmanj neresno in nestrokovno, v najhujšem primeru pa celo nevarno.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek