REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Salvini na vzhod, Šarec na jug: po Salvinijevi inšpekciji meje s Slovenijo odhaja Šarec na mejo s Hrvaško

Salvini na vzhod, Šarec na jug: po Salvinijevi inšpekciji meje s Slovenijo odhaja Šarec na mejo s HrvaškoPremier Narjan Šarec in meja

Samo dva dni po prihodu italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija na slovensko-italijansko mejo, ki ji v jeseni grozi postavitev »fizičnih ovir«, se je tudi predsednik slovenske vlade Marjan Šarec odločil, da se odpravi na mejo – toda v njegovem primeru na južno mejo.

Zajezitev migracij na južni meji je namreč dolgoročno verjetno edini ukrep, ki bi lahko preprečil to, česar si v Sloveniji večina, še posebej pa ne prebivalci, ki živijo ob meji med Italijo in Slovenijo - ne želijo.

Predsednik vlade Marjan Šarec si bo tako v ponedeljek skupaj z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem in generalno direktorico policije Tatjano Bobnar ogledal razmere na meji s Hrvaško.

Predsednik vlade Marjan Šarec si bo tako v ponedeljek skupaj z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem in generalno direktorico policije Tatjano Bobnar ogledal razmere na meji s Hrvaško na območju občin Ilirska Bistrica, Kostel in Črnomelj. Sestal se bo tudi z župani teh občin.

Premier Šarec bo najprej odšel v Občino Ilirska Bistrica in se srečal s tamkajšnjim županom Emilom Rojcem. Odšel naj bi tudi v Občino Kostel in si ogledal viseči most Slavski Laz, kjer delujejo mešane patrulje policije in vojske.

Na mejnem prehodu Žuniči v občini Črnomelj pa se bo z mešano patruljo policije in vojske tudi srečal, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Državna meja

Na policiji namreč še naprej zaznavajo »trend strmega naraščanja števila nezakonitih prehodov meje.«

V prvi polovici letošnjega leta so policisti obravnavali 5345 nezakonitih prehodov meje, v enakem obdobju lani pa 3633.

Opazno je predvsem povečanje števila državljanov Pakistana, Alžirije in Maroka.

Če Salvinija in Italijo pri kršenju schengenskih pravil ne bodo ustavile institucije EU, se bo oviram na meji med Italijo in Slovenijo mogoče izogniti le z veliko bolj strogo varovano mejo proti Hrvaški.

Število nezakonitih prehodov državne meje se je tako v obdobju od 1. januarja do 30. junija letos glede na enako obdobje lani povečalo za 47,1 odstotka.

Največ nezakonitih prehodov meje so obravnavali policisti policijskih uprav (PU) Koper, Novo mesto in Ljubljana.

Do konca junija je 2718 nezakonitih migrantov izrazilo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, v enakem obdobju lani pa je bilo tovrstnih namer 2355.

Na policiji ugotavljajo, da migranti, ki izrazijo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, po nastanitvi v azilnih kapacitetah pogosto nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. Med njimi je opazno največ državljanov Alžirije.

Kljub temu pa so bili do zapiranja meja danes kritični tudi nekateri evroposlanci.

Člana politične skupine liberalcev (RE) Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba LMŠ) sta mnenja, da so izjave vodje italijanske Lige namenjene v prvi vrsti volivkam in volivcem v Italiji.

Fizične ovire so zanju »nesprejemljive« in predstavljajo »velik napad na temeljne vrednote EU,« sta poudarila v skupni izjavi.

Poslanka Evropske ljudske stranke (EPP/SDS) Romana Tomc je v nasprotju s temi stališči opozorila, da bi Slovenija lahko poslala »migrantski žep«, Ljudmila Novak (EPP/NSi) pa je napoved italijanskega ministra Salvinija o ovirah na meji med Italijo in Slovenijo označila za »zaskrbljujočo.«

Od slovenske vlade je ob tem zahtevala, da tovrstne napovedi o fizičnih ovirah na meji takoj obsodi in na svoji strani stori vse, kar je možno, da se nezakoniti prehodi na slovenski južni meji zaustavijo.

Tudi Franc Bogovič (EPP/SLS) je poudaril, da mora slovenska vlada zagotoviti, da bo južna schengenska meja EU dejansko postala neprepustna za nezakonite migracije.

Drugače pa meni evroposlanka iz vrst slovenskih socialnih demokratov.

»Te napovedi so neprimerne in nanje nikakor ne pristajam,« je glede Salvinijevih napovedi dejala evropska poslanka iz skupine socialistov in demokratov (S&D/SD) Tanja Fajon.

Milan Brglez, evroposlanec iz vrst SD pa je dejal, da gre za nadaljevanje politike, ki je v nasprotju z obstoječo vladavino prava znotraj EU.

»To je dejansko poskus nadaljevanja notranjepolitičnih zadev, ki pa so bile na ravni Evropskega parlamenta zaustavljene,« je poudaril.

Milan Brglez, evroposlanec iz vrst SD pa je dejal, da gre za nadaljevanje politike, ki je v nasprotju z obstoječo vladavino prava znotraj EU.

Salvinijeva politična skupina Identiteta in demokracija (ID) ter skupina Evropski konservativci in reformisti (ECR) namreč ob zadnji delitvi mest nista dobili nobenega pomembnega položaja, je opozoril dr. Milan Brglez.

Ko tako italijanski notranji minister Matteo Salvini grozi z »rezilno žico« na slovenski zahodni meji v Sloveniji politiki res protestirajo, toda ob Salvinijevem ultimatu slovenski politiki dejansko zmanjkuje učinkovitih opcij.

Politika je umetnost možnega.

Če Salvinija in Italijo pri kršenju schengenskih pravil ne bodo ustavile institucije EU in če EU ne bo našla novega odgovora na zaustavitev ali vsaj omejitev migracij v Evropo – kar ni prav verjetno – se bo oviram na meji med Italijo in Slovenijo mogoče izogniti le z veliko bolj strogo varovano mejo proti Hrvaški.