REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Porazno in sramotno: Ustavno sodišče razveljavilo vladne odloke šele ob izteku pandemije!

Porazno in sramotno: Ustavno sodišče razveljavilo vladne odloke šele ob izteku pandemije!Dr. Andraž Teršek in sporni podpisi. Vir: Facebook, Twitter

Ustavno sodišče je odločilo, da so bili protrikoronski odloki Janševe vlade neustavni.

Vlada ima dva meseca časa, da vse nezakonitosti popravi.

Presoja kaže, da smo imeli prav vsi tisti, ki smo že več kot leto in pol opozarjali, da so vladni odloki neustavni in da je Janševa vlada večini ljudi v tej državi v času pandemije neustavno teptala pravice.

Med tistimi, ki pa so najbolj glasno opozarjali na to neustavnost je bil najbolj glasen in odločen predvsem dr. Andraž Teršek, univerzitetni učitelj Univerze na Primorskem.

Zanimivo je, da njegovega imena ni med pobudniki, ki so zahtevali ustavno presojo vladnih ukrepov.

Najverjetneje zato, ker se dr. Teršek ni ustavil le pri enem, pač pa je izpodbijal vse odloke, uredbe in odredbe, več členov v zakonih, pobude pa je dopolnil dvajsetkrat ter na sodišče oddal okoli 300 strani besedila in enormno število dokaznih virov.

Je pa sedaj tudi jasno, da je sodišče odločilo izjemno pozno.

To je po oceni ustavnega sodnika dr. Petra Čeferina in ustavne sodnice Katje Šugman Stubbs »naravnost porazno.«

Pozno dosežena pravica in krivica se namreč ne razlikujeta prav posebej.

In ob tem so sodniki celo odločili, da tistim, ki so že plačali kazni, država ne bo vrnila globe, kar je prav tako višek cinizma.

In diskriminacije.

Na tej točki so ustavni sodniki izpadli kot servis Janševe vlade, kot dekla politike, ki je vladi vse do zadnjega držala štango, kot bi rekli na Štajerskem.

Z neodločanjem so dovoljevali represijo vlade in izrekanje glob, ki so bile nezakonite. Namesto da bi vlado poslali na pravo pot - spremembe zakona o nalezljivih bolezni - so mirno gledali nezakonitosti in niso ukrepali.

To je žalostno, predvsem pa sramotno. Morda so ocenjevali, da bi razveljavitev odlokov sredi pandemije pomenila še večjo nevarnost, toda takšno ravnanje je za ustavno sodišče ne glede na to nedopustno.

Teršek se ni ustavil le pri enem, pač pa je izpodbijal vse odloke, uredbe in odredbe, več členov v zakonih, pobude pa je dopolnil dvajsetkrat ter na sodišče oddal okoli 300 strani besedila in enormno število dokaznih virov.

Toda prav na to je pravočasno opozarjal prav dr. Andraž Teršek.

Da sodišče uradno ni odločilo o njegovih pobudah je verjetno tudi posledica infantilnega maščevanja sodišča, ki Teršku javno ni želelo dati za prav. 

Ne smemo pozabiti, da mu je celo ob vlaganju pobud z povsem lažnimi razlogi zavrnilo sprejem pobud, češ da se ni pravilno podpisal!

Tako so ob razveljavitvi odlokov, za katere je prav Teršek navedel največ argumentov, javno predstavili druge pobudnike, običajne državljane, ki so napisali laične pritožbe.

Tudi prav, toda ne smemo pozabiti, da je bil prav Adraž Teršek poglavitni strokovni motor kritike neustavnosti ukrepov - in da je imel prav.

V drugih primerih pa je jemalo v obravnavo celo povsem nepodpisane predloge, na primer Boža Predaliča.

Ob tej zapozneli odločitvi je zato prav, da se spomnimo njegovih besed, ki jih je o neodločanju ustavnega sodišča objavil februarja letos.

V kolumni z naslovom »Čakajoč Godota …, popravek: čakajoč na sodišče, da presodi in odloči!« je dr. Andraž Teršek na celotno Ustavno sodišče pravzaprav odvrgel – pravo pravniško jedrsko bombo!

V njej je opozoril prav na zadeve, na katere smo opozarjali tudi v naših člankih – od klientelizma do političnih vplivov na izvolitve sodnikov, predvsem pa je izpostavil servilnost in nesamostojnost ter bojazljivost večine sodnikov Ustavnega sodišča, ki gledajo vladi »skozi prste.«

Vir: Twitter
V zadnji kolumni je dr. Teršek opozoril prav na zadeve, na katere smo opozarjali tudi v naših člankih – od klientelizma do političnih vplivov na izvolitve sodnikov, predvsem pa je izpostavil servilnost in nesamostojnost ter bojazljivost večine sodnikov Ustavnega sodišča, ki gledajo vladi »skozi prste.«

Poglejmo torej najpomembnejše poudarke.

Na začetku se dr. Teršek najprej loti dejstva, da bi Ustavno sodišče (US) moralo že zdavnaj presoditi o ustavnosti vladnih odlokov, vendar pa si tega – ne upa narediti.

»Že dolgo, predolgo časa je vse, kar je bistveno in odločilno, jasno. O odlokih, sklepih in ukrepih, ki imajo skupni imenovalec (in edini skupni imenovalec) 'uradno razglašeno pandemijo.' Tisto, kar je pravno in ustavnopravno odločilno in bistveno, je kristalno jasno. Meni, mislečim pravnikom in pravnicam in drugim mislečim ljudem. Ker je dokazano, preverjeno, analizirano, argumentirano, primerjano, preštudirano, utemeljeno, pojasnjeno, zapisano, izrečeno, prikazano… A vseeno še naprej velja, kot da ni.

Tisti, ki se ne bi smeli pretvarjati, da ni, se še naprej pretvarjajo, da ne vedo, da je. Če se ne pretvarjajo in gre za kaj drugega, še toliko slabše …

Primer Teršek: kontrolirano glasovanje v DZ
Primer Teršek: kontrolirano glasovanje v DZ. Vir: Twitter

To so informacije (podatki), ki zadevajo same (stvarne) temelje, razloge, izhodišča, bistveno in odločilno glede vseh odlokov, sklepov, ukrepov in spremljajoče zakonodaje. Tam, na US, so tudi dokazi, da javna oblast, država, vlada in zakonodajalec s temi informacijami ne razpolagajo, jih nimajo, jih ne posedujejo. Tam so tudi dokazi o tem, da javna oblast, država, javne institucije, vlada, zakonodajalec in NIJZ (mimogrede: celo tega NIJZ ni v slovenski zakonodaji (!), ker je v ZNB še vedno zapisano ime institucije, ki s tam zapisanim imenom ne obstaja več, ni pa v zakonodaji imena institucije, ki obstaja, to je NIJZ). Ali drugače, tam, na US, so tudi dokazi, da vsi našteti akterji ves čas zatrjujejo, da s pravno in medicinsko bistvenimi in odločilnimi informacijami ne razpolagajo. Gre za informacije o vsem, kar je pravno odločilno in bistveno za odloke, sklepe, ukrepe, novo zakonodajo in spremembe zakonodaje: odločilno in bistveno za pravno presojo, oceno in pravno zavezujočo odločitev. Za ustavnosodno odločitev (ne 'ustavno odločbo' – ta, ves čas javno uporabljani izraz, je pač očitno in povsem napačen, ker Ustavno sodišče ne sprejema 'ustavnih odločb', ampak sprejema 'ustavnosodne odločbe', ali pa 'odločbe ustavnega sodišča', ali pa 'sklepe…' - a očitno se to zdi pomembno samo meni – ker je pomembno, zato na to ves čas opozarjam, a očitno neuspešno).

In se sprašujem: kaj Ustavno sodišče RS zares želi? Kaj še želi? Kaj potrebuje? Še več pobud? Še več dopolnitev in razširitev? Še več škatel in svežnjev strokovnih in znanstvenih virov, dokazil in dokazov?

Informacij o vsem, kar je medicinsko in pravno odločilno in bistveno, ni mogoče dobiti, od marca 2020, do danes – ker javna oblast, država, vlada, zakonodajalec, NIJZ, strokovna skupina, medicinski fakulteti… teh informacij nimajo. Če pa jih vendarle imajo, pa ne govorijo resnice, kot zatrjujejo, da jih nimajo, ker so že na večkrat ponovljena vprašanja, če jih imajo in na večkrat poslano zahtevo, naj jih pokažejo in predstavijo, vselej odgovorili, da jih nimajo. Seveda gre za informacije javnega značaja. Zadevajo pa, ponovim, ustavnopravno in pravno bistveno in odločilno vsebino, materijo, stvarno podlago...

Sklep je na dlani: že zato, ker teh informacij država nima, ali pa jih ima, pa samo zatrjuje, da jih nima (moje poizvedbe so me vodile do šokantnega sklepa, da jih res nima), bi morali biti vsi odloki, sklepi in ukrepi, s katerimi se posega v in omejuje temeljne ustavne pravice in svoboščine, nemudoma razveljavljeni.

Obstaja samo nekaj 'domnev.' Pokonci pa jih držijo zelo majavi temelji. Dve domnevi sta posebej pomembni (in njun pomen je neodvisen od tega, ali se z določenim ukrepom kdorkoli strinja, ali pa ne, kaj si o njem misli, ali pa si o njem nič ne misli): da so 'maske' zadeva 'določitve načina gibanja'; in da je SARS-CoV-2 Covid-19 bolezen, ki jo je treba uvrstiti v skupino najbolj nevarnih nalezljivih bolezni, kot sta 'kuga in hemoragična mrzlica.' To sta, v najboljšem primeru, goli 'domnevi.' V ZNB (zlasti, a ne samo v členih 8, 31 in 39), v izvoru vsega slabega, kar je slabega v izrednih razmerah, ki so izredne, četudi niso bile pravno razglašene kot 'izredne razmere', ni ne mask, ne te – nove – bolezni.

Maske v šolah niso več obvezne  Vir:Max Fischer, Pexels
Maske v šolah. Vir: Twitter

Vse je določeno (ne z zakoni, ampak) s podzakonskimi predpisi. Vse bistveno in odločilno je določeno s podzakonskimi predpisi, ki temeljijo na ustavno nadvse spornih (za moj ustavniški um – in še zdaleč ne samo za mojega - pa očitno protiustavnih) zakonskih določbah. Razen PKP od ena do osem, kjer je preveč ustavno spornih, zame pa očitno protiustavnih rešitev. In razen ZNB in ZNB-B, za katera velja enako. Nekateri očitni in grobi posegi v fizično in moralno integriteto ljudi so določeni celo z uredbami in odredbami.

Pravno nezaslišano. Ustavnopravno nesprejemljivo«, je opozarjal dr. Teršek.

Okrcal je tudi »ustavno večino«, ki prizanesljivo gleda na vsa dejanja Janševe vlade.

Zdaj imamo tudi očiten, nespregledljiv in velik problem s pasivnostjo, z avtocenzuro in s samorazvrednotenjem Ustavnega sodišča (v smislu pomanjkanja odločne, pokončne in pogumne skrbi US za svojo lastno avtoriteto, ugled in institucionalno moč); v teh časih, ker je pač tako naneslo, pod predsedstvom prof. dr. Rajka Kneza.

»Zdi se, da ima ista večina na enaka in podobna ravnanja oblasti, vlade, še vedno enak, prizanesljiv, razumevajoč, 'skozi prste gledajoč' odnos. Pa ga ne bi smela imeti! A to ni edino, 'kar se zdi.' Zdi se, da ima tudi tedanja manjšina štirih glasov na US na družbeno stanje, oblastna ravnanja, na dogajanje in na delovanje oblasti, vlade, zdaj enak, prizanesljiv, razumevajoč in 'skozi prste' gledajoč odnos do ravnanj in delovanja oblasti, vlade, kot ga je septembra imela večina petih glasov na US (ki držo iz septembra očitno ohranja), manjšina štirih glasov na US pa je imela tedaj drugačen pogled. To jasno in nedvoumno, zelo zgovorno, skoraj 'kričavo' izhaja iz septembrskih odklonilnih ločenih mnenj.

Ne gre za to, da je to težko razumeti. Gre za to, da ustavnopravno tega ni mogoče razumeti, še manj sprejeti in odobravati,« je bil kritičen Teršek.

Teršek je kritiziral tudi dejstvo, da je Ustavno sodišče odločilo, da se delne odločbe in sklepi ne bodo – več - javno objavljali.

Kritičen je bil tudi do šalamastike s podpisi ob vlaganju ustavnih pobud.

Lahko bi namreč šlo celo za kaznivo dejanje. Lahko bi šlo za stek več kaznivih dejanj. Lahko bi šlo za stek več kaznivih dejanj več oseb, zaposlenih na US. Ne trdim, da gre. Trdim pa, da obstajajo več kot le razlogi za sum, da bi lahko šlo za to. Morda pa je bilo to vprašanje postavljeno, pa tega ne vem. Če je bilo, odgovora ne poznam. Pa bi ga rad poznal.

Teršek to imenje »moj-podpis-gate«.

»Meni, kolegu in celotni slovenski javnosti je dalo utemeljene razloge za sum, da nekaj, morda veliko, morda preveč, morda večino vlog, ki prispejo na US, odpravita – zavrneta ali zavržeta – kar sekretar sodišča in vodja glavne pisarne. (Vrinjeni stavek: v svoji predzadnji kolumni sem se zato postavil v bran sodnicam in sodnikom US, odločen biti prepričan, da tega nedopustnega zdrsa v skrajno nedopustno ravnanje, ki je vključevalo tudi zavržno zatrjevanje neresnice o tem, kaj glede podpisa določajo zakonodaja, sodna praksa in poslovnik US, niso zakrivili sodnice in sodniki Sodišča, ampak nekdo drug, zaposlen na Sodišču.) Ponavljam, nedopustni zdrs v 'moj-podpis-gate' nam je ponudil utemeljene razloge za sum o nezakonitem ravnanju nekoga na US.

Kolikor mi je znano, in sem se kar potrudil to preveriti, predsednika US, prof. dr. Rajka Kneza, o tem ni nihče ničesar vprašal. A bi ga morali o tem vprašati. Takoj. Lahko bi namreč šlo celo za kaznivo dejanje. Lahko bi šlo za stek več kaznivih dejanj. Lahko bi šlo za stek več kaznivih dejanj več oseb, zaposlenih na US. Ne trdim, da gre. Trdim pa, da obstajajo več kot le razlogi za sum, da bi lahko šlo za to. Morda pa je bilo to vprašanje postavljeno, pa tega ne vem. Če je bilo, odgovora ne poznam. Pa bi ga rad poznal. Zgolj domnevam, špekuliram, da bi odgovor, če je bil, ali bi bil dan, lahko bil podoben stavku 'ustavno sodišče ni dolžno javno pojasnjevati svojih odločitev.' Ali drugače, a podobno, 'ustavno sodišče, v njegovem imenu pa predsednik tega Sodišča, ni dolžno javno pojasnjevati, zakaj je nekaj storilo, zakaj nečesa ni storilo, zakaj se je nekaj pripetilo, če se je že kdaj pripetilo in kako pogosto se to ali nekaj podobnega pripeti, zgodi ali dogaja.' Samo domnevam, špekuliram, v dobri veri in z najboljšimi nameni, kot vselej.

Ustavno sodišče - tabla
US. Vir: Twitter

Je pa moje prepričanje drugačno: da, Sodišče je v takem primeru dolžno odgovoriti in pojasniti, kaj se je zgodilo in za kaj gre! Dolžno je tudi – predsednik Sodišča je dolžan – pristojnim organom naznaniti obstoj razlogov, ki so več kot le goli razlogi za sum (kadar ti obstajajo), da je določena oseba, ali da je več oseb, zaposlenih na US, morda (le morda, ničesar ne zatrjujem) kršilo Ustavo RS, Zakon o Ustavnem sodišču in Poslovnik US, ali morda celo storilo kaznivo dejanje, ali pa dve, morda tri taka dejanja, morda v steku,« opozarja Teršek.

Kritičen je bil tudi do pravne konstrukcije vladnih »protikoronskih paketov«, ki jih je vlada sprejemala po tekočem traku.

In do Varuha človekovih pravic, ki je o vseh kršitvah – molčal.

Nedavno se je zgodil sprejem PKP 8. Pravnikom in pravnicam ni težko odkriti in prešteti, koliko pravnih nevzdržnosti in očitnih protiustavnosti (moj pravniški kolega bi rekel »s prostim očesom vidnih iz vesolja«) je samo v tem zakonu.

»Nedavno se je zgodil sprejem PKP 8. Pravnikom in pravnicam ni težko odkriti in prešteti, koliko pravnih nevzdržnosti in očitnih protiustavnosti (moj pravniški kolega bi rekel 's prostim očesom vidnih iz vesolja') je samo v tem zakonu. Ker gre za početje in za pravni produkt zakonopisnega početja, ki vsebuje tudi pravno nesprejemljive, etično zavržne in najostrejše strokovne kritike vredne rešitve, naj ne ostane tudi prezrto – še posebej zato ne, ker so se nekatere javne institucije, predvsem spoštovani Varuh človekovih pravic in njegov Urad, odločile, da niso in ne bodo za nič več pristojne.

Z izjemo Informacijske pooblaščenke, ki svoje delo še naprej opravlja odlično, vzorno, zgledno,« je opozoril Teršek.

Teršek je bil kritičen tudi do predloga vlade, po katerem naj bi policisti po novem v vseh primerih – razen, kjer morajo izdati pisno odločbo o prekršku – vedno izdali plačilni nalog brez izjave kršitelja in brez opisa prekrška.

Teršek je raztrgal argumentacijo Hojsa in varuhov nezakonitosti
Teršek je raztrgal tudi argumentacijo Hojsa in varuhov nezakonitosti. Vir: Twitter

»Je res treba ljudem zdravega razuma, pameti, sposobnosti mišljenja, dobrih namenov, dobre vere, srčnosti, čuječnosti in osebnostne integritete pojasnjevati in pojasniti, da bi to ne le 'zmanjšalo' pravno varstvo t. i. 'kršiteljev' (op.: ki pa so samo 'domnevni' kršitelji), ampak bi ga onemogočilo in izničilo?!

Politika, koalicijska in opozicijska, je resolucijo enostavno prezrla, zignorirala. Z izjemo dveh poslancev DZ, ki sta o tem spregovorila na seji Odbora DZ za zdravstvo.

In mi? Kaj počnemo? Morda drugače, kaj lahko storimo? Ne veliko, ne dosti.

Zase vem, kaj sem počel in postoril. Ob tem se počutim dobro, odlično, izpolnjeno, olajšano, trdno na tleh. Ljudje lahko še naprej (nemočno, da?) opazujejo pomankanje (deficit) odločevalske učinkovitosti, poklicne odločnosti in strokovnega poguma sodne veje oblasti in sodniškega prava – sodniškega pravotvorja (zato imamo v Sloveniji velik problem predvsem s sodno in sodniško 'politiko', glede tega soglašam s kolegom prof. dr. M. Avbljem). Zdaj imamo tudi očiten, nespregledljiv in velik problem s pasivnostjo, z avtocenzuro in s samorazvrednotenjem Ustavnega sodišča (v smislu pomanjkanja odločne, pokončne in pogumne skrbi US za svojo lastno avtoriteto, ugled in institucionalno moč); v teh časih, ker je pač tako naneslo, pod predsedstvom prof. dr. Rajka Kneza,« svojo mračno sodbo o slovenskem Ustavnem sodišču v tem delu sklene dr. Andraž Teršek in na koncu kolumne znova opozarja na problem odvajanja zraka iz prostorov in pobude v zvezi s tem, ki so bile v Sloveniji skoraj povsem prezrte, čeprav so zelo pomembne za ustavljanje pandemije koronavirusne bolezni covid-19.

Na enak način dr. Teršek načeloma nasprotuje obveznemu cepljenju in pri tem znova opozarja na Resolucijo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope o tem vprašanju.

»Politika, koalicijska in opozicijska, je resolucijo enostavno prezrla, zignorirala. Z izjemo dveh poslancev DZ, ki sta o tem spregovorila na seji Odbora DZ za zdravstvo«, poudarja Teršek.

Opozarjal je tudi na pomen poceni krvnih testov, s katerimi bi lahko hitreje omejili pandemijo. Žal pa so bili tudi ti spregledani.

S tako pozno odločitvijo so se številni med ustavnimi sodniki, predvsem tisti, ki so jo zavirali, uvrstili med strahopetce, ki jim pozne odločitve in odločitve, da državi nezakonito pobranega denarja ne bo potrebno vračati - nikoli ne bomo pozabili. 

»In se sprašujem: kaj Ustavno sodišče RS zares želi? Kaj še želi? Kaj potrebuje? Še več pobud? Še več dopolnitev in razširitev? Še več škatel in svežnjev strokovnih in znanstvenih virov, dokazil in dokazov?

Pričanje znanstvenikov? Domačih, tujih, evropskih in ameriških, avstralskih, kanadskih…?

V čem je problem? Tega ni mogoče razumeti. Tega ni dopustno sprejeti. A ostajamo: vljudni in spoštljivi v svojem pričakovanju… In čakamo. Na koga? Na kaj? NA  O D L O Č I T E V !« je nestrpno zapisal ob res že predolgem čakanju, da se bo slovensko Ustavno sodišče le zganilo.

Mi pa smo 22. februarja zapisali, da se bo »morda še letos in pred koncem pandemije…«

In tako se je tudi zgodilo, zato na tem mestu samo še dopisujemo nekaj dodatnih komentarjev.

Na primer spoznanja, da je do odločitve US prišlo ob izteku pandemije, pred poletjem, ko se večini prav fučka, kašna je ta odločitev, ker so prepovedi prehajanja meja, policijska ura, prepovedi zbiranja in podobni ukrepi - itak že odpravljeni.

Lepo je sicer, da so pritrdili očitnim dokazom in potrdili tisto, kar smo že itak vedeli -, da je Janševa koalicija strank SDS, SMC, NSi in DeSUS ob podpori SNS množično kršila zakone in ustavo.

Lahko bi rekli tudi da je boljše, da so v US odločili pozno, kot nikoli.

Pa vendar - s tako pozno odločitvijo so se številni med ustavnimi sodniki, predvsem tisti, ki so zavirali, uvrstili med strahopetce, ki jim pozne odločitve in odločitve, da državi nezakonito pobranega denarja ne bo potrebno vračati - nikoli ne bomo pozabili.  

Delite članek