REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Diskriminacija: dr. Andraž Teršek razkril, kako je Ustavno sodišče njegov podpis zavrglo, druge, enake - pa sprejelo!

Diskriminacija: dr. Andraž Teršek razkril, kako je Ustavno sodišče njegov podpis zavrglo, druge, enake - pa sprejelo!Dr. Andraž Teršek in sporni podpisi. Vir: Facebook, Twitter

Dr. Andraž Teršek je v odprtem pismu pojasnil in s pisnimi dokazi razkril, kako je Ustavno sodišče v njegovem primeru zavrglo njegov podpis pod zadnjo ustavno vlogo kot nepravilen, čeprav je istočasno vse doslej sprejelo celo vrsto enako ali še "slabše" podpisanih dokumentov, med drugim dokumente Boža Predaliča, Igorja Zorčiča, sodnikov in podobno.

Kadar pa v enakih primerih nek organ stranke obravnava neenakopravno pa to pomeni, da jih diskriminira.

Iz navedenega torej jasno izhaja, da je bil dr. Andraž Teršek skupaj s sopodpisnikom ustavne pobude - diskriminiran.

In to s strani Ustavnega sodišča - katerega odločitev pa kljub temu spoštuje.

Kar je seveda prav. Ni pa prav, da Ustavno sodišče Slovenije, ki je že velikorat dobilo tudi pravne zaušnice s strani Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) še vedno - diskriminira.

O svoji pobudi in odločitvi Ustavnega sodišča je sicer pisal tudi tukaj.

Njegovo pismo objavljamo v celoti.

"POD TO SE PA PODPIŠEM! 

Spoštovana javnost,

zgodilo se je - uspešno smo, kot nacija in kot svet, prestali prehod iz lanskega leta v letošnje leto. Iz enega koledarskega leta smo vstopili v drugo, novo koledarsko leto. Tisto, kar smo prej označevali kot 2020, bomo zdaj nekaj časa - najverjetneje 12 mesecev, a pustimo nekaj prostora za morebitna presenečenja - označevali kot 2021 (želim biti natančen, da bom razumljiv - ne za javnost, ta skoraj zagotovo razume - tudi za oblast in druge javne institucije).

Iz česa smo stopili, to prepuščam subjektivnim ocenam. V kaj smo stopili, tudi to prepuščam subjektivnim ocenam. Katere subjektivne ocene so najbližje objektivni oceni, to bo najverjetneje dokaj hitro pokazal ČAS, če ta čas tega še ni pokazal. Tako na pamet in nič kaj bistroumno, bojda prelahkotno, pa bi rekel, subjektivno, da smo iz stanja pogreznjenosti v blato do grla stopili v stanje, ki vsaj teoretično dopušča možnost pogreznjenosti čez lasišče. V isti snovi.

Da bi se izkopali, ali bili manj pogreznjeni, na primer ne višje kot do kolen, bi morda potrebovali buldožer...

(Op. 1: ob tem se spomnim na sijajno istoimensko glasbeno skupino in na odlični komad Big Foot Mame: "Ko bom mela buldožer, bom letela v pravo smer. Ko bom mela buldožer, bom zgradila v svetu mir." - Kako preroško so slišati verzi slovenskih Rolling Stonesov.)

Če bi nam to uspelo, bi preostanek snovi morda lahko z lopato odkidali do podplatov. Potem pa morda uporabili cev in vodni curek ... Tudi vodni top, vsekakor. Kakorkoli.

Pred dnevi sem javno objavil kar zajetno pojasnilo o tem, kako si je Ustavno sodišče RS enostavno "izmislilo" obstoj pravila o "lastnoročnem osebnem podpisu" in kriterij za presojo, kdaj gre za takšen podpis (članka s podnaslovom "Ne igraj se z ognjem 1 in 2" lahko preberete spodaj, ali na moji spletni strani - pod rubriko "ustavniški blog"). Ne želim zapisati, da se je v obrazložitvi svoje odločitve Ustavno sodišče zlagalo, ko je zapisalo, da tako določa pravo -, ker pravo do trenutka odločitve Ustavnega sodišča o tem tega ni določalo: ne v Zakonu o Ustavnem sodišču, ne v Poslovniku tega sodišča, ne v njegovih prilogah. Zato take trditve ne bom zapisal.

V drugem od omenjenih člankov (dostopnem na istih mestih, kot prvi članek) sem na drugem primeru pojasnil, kako pri presoji pravnega vprašanja o obstoju "pravnega interesa" na Ustavnem sodišču RS deluje tisto, kar označuje beseda "logika."

Splošni javnosti je zelo verjetno znano pravilo, določeno z Ustavo RS in zakonodajo, da so vsi ljudje pred zakonom enaki, kar je treba razumeti kot "pravno enakopravni."

(Op. 2: državljanke in državljani smo lahko pravno enakopravni in "politično enaki" - a žal nismo niti politično enaki, ker oblast, večina v DZ, ne popravi volilne zakonodaje tako, da bi bili državljanke in državljani "politično enaki.")

Izpeljanka tega pravila pa je pravilo, da je treba enake in po bistvu podbne primere pravno obravnavati enako in nediskriminatorno. Kratka in poenostavljena razlaga: v enakih (ne istih) ali po bistvu podobnih primerih (glede na dejstva in okoliščine) je treba ista pravila uporabljati enako, oziroma tako, da se med pravnimi subjekti vzpostavi stanje pravne enakopravnosti in prepreči diskriminacija, ali neenakopravno obravnavanje, če za kaj takega ne obstajajo preverljive in dokazljive družbene okoliščine, ki so zadeva prisiljujoče nujnosti.

Naloge sem se lotil poglobljeno, natančno in (upam) odgovorno. Vprašanjem "kaj je to podpis", "kdaj je nekaj podpis" in kakšen podpis je "veljaven podpis" sem želel dodati odgovore. Ali pa vsaj prodreti globje v jedro tega nadgalaktično enigmatičnega in famoznega pravnega vprašanja, od katerega utegneta biti odvisna sedanjost in prihodnost nacije.

Zato sem za svoj arhiv in za vas zbral, poslikal in vam bom prikazal nekaj vzorcev. Gre za vzorce štirih podpisov: tistega, s katerim je Ustavno sodišče komuniciralo z mano in kolegom sovlagateljem pobude za presojo ustavnosti 39. člena ZNB in odlokov vlade o ukrepih; tistih, s katerima sta z US in preko US s pobudnikoma komunicirala Vlada RS in Državni zbor RS; tistega, s katerim sem preko pobude komuniciral z US in obema omenjenima organoma.

Objavljam štiri fotografije.

Na prvih treh fotografijah so "podpisi", ki so za US "veljavni" podpisi. Na zadnji, četrti fotografiji, pa je podpis, ki po odločitvi US "ni veljavni" podpis - zato je treba obsežno in dlakocepsko argumentirano pobudo po soglasni odločitvi US "zavreči."

Ker ne gre za nagradno igro "odkrijte razlike in opazite podobnosti", bom ta skromni prispevek k utrjevanju in napredku ustavne demokracije in ustavnosti v Republiki Sloveniji obogatil z mislijo, ki ni moja in je povsem iztrgana iz konteksta. Gre za javno izrečeno misel glavne strokovne predstavnice Vlade RS glede testiranj za Covid (morda bom zgrešil dobesedni navedek, a drži kot pribito, da je bilo sporočilo prav takšno): "Pravzaprav je bolje, da je vaš test pozitiven, saj tako veste, da ste okuženi in lahko brž in brez stika s komerkoli odidete v samoizolacijo in osamitev. Če pa je vaš test negativen, pa se lahko okužite takoj, ko zapustite mesto testiranja, ne da bi vedeli, da ste okuženi, zato lahko okužbo iz nevednosti prenašate na druge ljudi."

Misel je lucidna, argument je na mestu, apel je tehten in utegne imeti preroško težo. Vsekakor pa gre za dobroverno in dobronamerno ravnanje, ki odgovorno poziva k odgovornemu in previdnemu ravnanju.

(Op. 3: samo obrobno omenim, da mi je kolesarski kolega v telefonskem sporočilu predstavil svoj praktični predlog, ki ga je poimenoval "vlakec v zavetrju", kar je v kolesarstvu poznan termin in tehnika vožnje: prvi potegne in nekaj časa, kratek čas, vleče vse, ki so za njim, potem se umakne, se vrne na trenutno zadnje mesto v vrsti/koloni in v zavetrju čaka, da pride spet na vrsto, na kar se zopet umakne ... In tako naprej, vse do cilja; s sodelovanjem in enakomerno porazdelitvijo truda hitreje do cilja - kjer pa zmaga samo en, to pa je tisti, ki je v "šprintu" najhitrejši in zato zmaga - postane nikoli pozabljeni zmagovalec, vsi ostali pa hitro pozabljeni poraženci, razen, če ne gre za superpresenečenje ali tragedijo, ki se ljudem trajno vtisne v spomin.)

Tu so torej štirje vzorci podpisov na štirih papirnatih podlagah, ki so aktivno in neposredno sodelovali v postopku dolgotrajnega odločanja Ustavnega sodišča RS (US) - o podpisih; ker se o vsebini in bistvu pobude ni odločalo:

1. Uradni dokument z imenom ustavne sodnice, ki po stališču US "veljavno" ni podpisan;

2. Uradni dokument Vlade RS, ki je "veljavno" podpisan, čeprav ni podpisan;

3. Uradni dokument Državnega zbora RS, ki je "veljavno" podpisan;

4. Uradni dokument pobudnika, ki "ni veljavno" podpisan.

Mislite, da gre za norčevanje? Sodnic in sodnikov Ustavnega sodišča RS, seveda? 

Tole je lepo zadišalo po Evropskem sodišču za človekove pravice," sklene dr. Andraž Teršek.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek