REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Dr. Teršek: »'Javno' pomeni 'Uradni list.' Ne spletno stran, ne Instagram, ne Twitter, ne Facebook, ne reklamni pano!«

Dr. Teršek: »'Javno' pomeni 'Uradni list.' Ne spletno stran, ne Instagram, ne Twitter, ne Facebook, ne reklamni pano!«Dr. Andraž Teršek je sesul argumentacijo samooklicanega notranjega ministra Aleša Hojsa in 'varuhov nezakonitosti.' Vir: Twitter
Komur to ni jasno, vprašanje pa je elementarno banalno, ta ne razume temeljne abecede prava in ne zna brati Ustave. Ustava je kristalno jasna. Ustavo se kategorično spoštuje.

Po odločitvi Ustavnega sodišča (US), da razveljavi sklepe vlade o »koronaukrepih«, ki niso bili podaljšani in objavljeni na predpisan način, so v Janševi vladi zatrdili, da je stališče Ustavnega stališča »presenetljivo«, ker se v prejšnjih odločitvah Ustavno sodišče ni postavilo na enako stališče, namreč, da je potrebno odloke objavljati v Uradnem listu.

In da so zato, ker njihovi odloki niso imeli napovedanega »roka trajanja«, bili prepričani, da ukrepi veljajo do preklica.

Notranjemu ministru Alešu Hojsu tudi še vedno ni jasno, zakaj objava na spletnih straneh MNZ-ja ni enaka »uradni objavi«, zato se nekaterim v vladi očitno zastavlja vprašanje, ali ta ureditev, ki zahteva objavo v Uradnem listu RS, ostaja še naprej veljavna - kljub napredku tehnologije?

Vlada je nato svoje odloke ponovno sprejela in objavila, za razliko od prejšnjih pa je upoštevala le napotek Ustavnega sodišča glede otrok s posebnimi potrebami in jim dovolila udeležbo pri pouku.

Gre namreč za tako majhno število otrok, da to ne more vplivati na epidemijo, njim pa bi zaradi izolacije nastajala nenadomestljiva škoda.

Vprašanja o vseh ostalih ugovorih vlade oziroma zakonodajno-pravne službe Državnega zbora smo nato zastavili tudi ustavnemu pravniku dr. Andražu Teršku, ki je svoj pogled na odločitev pojasnil tudi v prispevku na svojem blogu.

Ustavno sodišče - tabla

Najprej nas je zanimal komentar dr. Terška na argumente, da je stališče Ustavnega sodišča presenetljivo, ker se v prejšnjih odločitvah US ni postavilo na enako stališče, da je namreč potrebno odloke objavljati v Uradnem listu.

Če bi ameriškim profesorjem ustavnega prava, ali pa poljskim, ali pa bosanskim, ali pa nemškim, ali pa latvijskim... pripovedoval, da kategorično odstopljeni minister za notranje zadeve in premier ne vesta, ne razumeta in ne dojameta, kaj pravno pomeni 'javna objava predpisa,' bi verjetno odprli usta in nejeverno molčali, ali pa bi se krohotali.

 »Lahko ponovim 13. točko iz obrazložitve odločitve US. Jasno kot dan brez oblačka. 'S temi sklepi je Vlada na izviren način določila nadaljnjo veljavnost ukrepov iz Odloka. Tako je na abstrakten način uredila pravni položaj nedoločenega števila pravnih subjektov, na katere se nanašajo (vzgojno-izobraževalni zavodi in zlasti učenci, ki jih obiskujejo). To pomeni, da so omenjeni sklepi Vlade po svoji vsebini predpis. Ustavno sodišče šteje namreč za predpis vsak akt, ki vsebuje splošna in abstraktna pravna pravila, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti pravnih subjektov, oziroma ki vsebuje pravila, ki navzven povzročajo pravne učinke (t. i. eksterno delovanje). Ustavno sodišče ugotavlja, da sklepi niso bili uradno objavljeni, kar pa ne vpliva na to, da jih po vsebini ne bi opredelili kot predpise. Po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča je namreč za opredelitev podzakonskega akta za predpis ključna njegova vsebina (materialni kriterij) in ne naziv ali subjekt oziroma postopek sprejemanja.'

O tem govori tudi 14. točka: 'Preden predpisi začnejo veljati, morajo biti objavljeni. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu (glej 154. člen Ustave). Ker obravnavani sklepi Vlade niso bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, torej niso mogli začeti veljati.'

Pred tem je Ustavno sodišče enako odločilo v zadevah U-I-87/96, 3. točka; U-I-126/05, 4. točka; U-I-170/16, 7. točka. Tako se poučuje tudi na pravnih fakultetah. Mene so tako poučevali, pravilno, in mi tako poučujemo, na Evro PF. Zagotovo počnejo enako na Pravni fakulteti v Ljubljani in Mariboru poudarja Teršek.

Hojs brez maske
Hojs in maska. Vir: Screenshot RTV SLO
Javno' pomeni 'Uradni list.' Ne spletno stran, ne Instagram, ne Twitter, ne Facebook, ne reklamni pano pred trgovinskim centrom. Prvi letnik študija prava, predmet Pravoznanstvo.

Toda nekaterim ministrom v Janševi vladi, predvsem Alešu Hojsu očitno ni jasno, zakaj objava na spletnih straneh MNZ-ja ni enaka 'uradni objavi'. Dr. Terška smo prosili, da pojasni pomen te razlike in zakaj ta ureditev ostaja veljavna - kljub napredku tehnologije.

»Komur to ni jasno, vprašanje pa je elementarno banalno, ta ne razume temeljne abecede prava in ne zna brati Ustave. Ustava je kristalno jasna. Ustavo se kategorično spoštuje. 'Javno' pomeni 'Uradni list.' Ne spletno stran, ne Instagram, ne Twitter, ne Facebook, ne reklamni pano pred trgovinskim centrom. Prvi letnik študija prava, predmet Pravoznanstvo. Če bi ameriškim profesorjem ustavnega prava, ali pa poljskim, ali pa bosanskim, ali pa nemškim, ali pa latvijskim... pripovedoval, da kategorično odstopljeni minister za notranje zadeve in premier ne vesta, ne razumeta in ne dojameta, kaj pravno pomeni 'javna objava predpisa,' bi verjetno odprli usta in nejeverno molčali, ali pa bi se krohotali.

V slovenski Ustavi v 154. členu, ki govori o veljavnost predpisov in njihovem objavljanju piše: 'Predpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo.'«

Aleš Hojs se čudi razveljavljenim odlokom, ki niso bili objavljeni
Aleš Hojs se čudi razveljavljenim odlokom, ki niso bili objavljeni. Vir: Twitter

Prav tako nas je zanimalo, kako ustavni pravnik dr. Teršek ocenjujete ugovor, češ da odloki ob sprejemanju niso imeli navedenega 'roka trajanja' in da bi že zato morali veljati kar naprej, do preklica?

Dr. Andraž Teršek je jasen: »Vlada očitno ni vzela resno odločbe US, št. U-I-83/20, kjer jasno piše v izreku, 4. točka: 'Odločitev iz 2. točke izreka tega sklepa se izvrši tako, da mora Vlada brez odlašanja po vročitvi tega sklepa, nato pa vsaj vsakih sedem dni na temelju mnenja stroke preverjati, ali so uvedeni ukrepi še potrebni za doseganje ciljev, in jih ob upoštevanju strokovnih razlogov podaljšati, spremeniti ali odpraviti. O tem mora Vlada obvestiti javnost.'

Veljavnost ukrepov zgolj na podlagi Odloka se je tako iztekla že po sedmih dneh od njegove izdaje, njihova nadaljnja veljavnost pa je bila odvisna od veljavnosti nadaljnjih sklepov Vlade o njihovem podaljšanju.

Oziroma, kot piše v 11. točki: 'V zvezi s časovno veljavnostjo ukrepov iz 1. člena Odloka je v 4. členu Odloka določeno, da strokovno utemeljenost ukrepov iz tega odloka Vlada ugotavlja vsakih sedem dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti Državni zbor in javnost. Napotitev 4. člena Odloka na periodično odločanje Vlade o tem, ali ukrepi iz Odloka še vedno veljajo, pomeni, da lahko pravno podlago za uporabo ukrepov iz Odloka po poteku sedmih dni od njegove izdaje pomenijo le sklepi Vlade o nadaljnji uporabi oziroma o podaljšanju teh ukrepov. Veljavnost ukrepov zgolj na podlagi Odloka se je tako iztekla že po sedmih dneh od njegove izdaje, njihova nadaljnja veljavnost pa je bila odvisna od veljavnosti nadaljnjih sklepov Vlade o njihovem podaljšanju.'«

Delite članek