REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako je ustavna pobuda dr. Andraža Terška o vladnih ukrepih razkrila samovoljo najvišjega sodišča v državi

Kako je ustavna pobuda dr. Andraža Terška o vladnih ukrepih razkrila samovoljo najvišjega sodišča v državiDr. Andraž Teršek in sporni podpisi. Vir: Facebook, Twitter
Iz analize odločb sodišča in na podlagi ocen dobro obveščenih virov lahko sklepamo, da je ustavno sodišče pobud sprejelo predvsem zato, da bi prikrilo lastne napake, če ne celo zlorabe in preprečil sramoten padec njihovih sklepov na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Nad ustavnim sodiščem je v pravnem smislu »samo še modro nebo«.

In, včasih, tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Tega se verjetno zavedajo tudi na ustavnem sodišču, kjer so te dni sprejeli v obravnavo »novo« ustavno pobudo za oceno ustavnosti omejitvenih odlokov slovenske vlade.

To ne bi bilo nič posebnega, če de facto iste pobude ustavni sodniki le malo pred tem ne bi – zavrnili!

In to zato, ker naj bi na vlogi menda manjkal »lastnoročni podpis« enega od pobudnikov ustavne presoje spornih vladnih ukrepov, ustavnega pravnika dr. Andraža Terška.

Kar je bila obrazložitev, ki je bila celo v nasprotju s preteklimi odločbami istega ustavnega sodišča. To bi namreč moralo, enako kot Vrhovno sodišče, poskrbeti za enotno sodno prakso.

Ampak o tem drugič.

Isti ustavni pravnik pa je istočasno in znova naletel tudi na ovire v kabinetu predsednika države - ne da bi se Borut Pahor sploh opredelil do problema nadzora nad poslanci pri tajnem glasovanju o ustavnih sodnikih, kar je prav tako resen problem, ki kaže na izjemen vpliv politike na izvolitev ustavnih sodnikov v Sloveniji.

Toda kako je torej mogoče, da so po tem isto, pred tem že zavrnjeno pobudo dr. Terška ustavni sodniki nato vendarle – sprejeli?

Kako je mogoče, da so po tem isto, pred tem že zavrnjeno pobudo dr. Terška ustavni sodniki nato vendarle – sprejeli?

Je dr. Teršek torej napisal več pobud? In kaj to dejansko pomeni za sodstvo – in pravno varnost vseh nas - v Sloveniji?

Iz analize odločb sodišča in na podlagi ocen dobro obveščenih virov lahko sklepamo, da je ustavno sodišče pobudo sprejelo predvsem zato, da bi prikrilo lastne napake, če ne celo zlorabe in preprečilo sramoten padec njihovih sklepov na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Da je to res kaže že dejstvo, da ni mogoče, da bi bila ena in ista pobuda enkrat »pravilno«, drugič pa »nepravilno« podpisana.

Več o tem je sicer mogoče prebrati tudi na Terškovem Ustavniškem blogu.

Ali na ustavnem sodišču še kdaj pogledajo tudi v Ustavo Republike Slovenije? Vir: Twitter

Ko je po prvi zavrnitvi pobude dr. Terška ustavno sodišče namreč sprejelo še en sklep, s katerim je pobudo sprejelo, so sicer mnogi menili, da je dr. Teršek pač napisal (in se »pravilno« podpisal) pod še eno pobudo.

Toda to se ni zgodilo.

Pobuda za ustavno presojo spornih vladnih ukrepov je bila ves čas samo ena in edina.

Kako torej lahko sodišče – katerokoli – na podlagi istih dejstev pride v roku pičlih 14 dni (dne 30. 12. 2020 je bila objavljena informacija o zavrženju, 13. januarja letos pa informacija o sprejemu de facto iste pobude) do dveh diametralno različnih sklepov? V Sloveniji je to res mogoče. In to celo na ravni - ustavnega sodišča.

Kako torej lahko sodišče – katerokoli – na podlagi istih dejstev pride v roku pičlih 14 dni (dne 30. 12. 2020 je bila objavljena informacija o zavrženju, 13. januarja letos pa informacija o sprejemu de facto iste pobude) do dveh diametralno različnih sklepov?

V Sloveniji je to res mogoče. In to celo na ravni ustavnega sodišča.

Kar je res nepopisna sramota za »pravnike«, med njimi celo doktorje znanosti (celo dvojne), ki tam sedijo!  

Kako se je torej to sploh lahko zgodilo?

Preprosto –, ko sta dr. Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin vložila svojo »enotno pobudo«, so jo na Ustavnem sodišču, kar kažejo opravilne številke vlog, samovoljno naknadno razdelili na dva dela.

Ko sta oba pobudnika poslala prvo dopolnitev iste pobude, so jo evidentirali pod novo opravilno številko, nakar sta Teršek in Pavlin poslala pismo, da gre za isto vlogo, ki jo samo dopolnjujeta in razširjata.

Odgovora nista nikoli prejela.

Pobudo sta nato dopolnila še dvakrat, torej skupaj trikrat: šlo je torej za enovito, le eno originalno pobudo in za tri dopolnitve in razširitve, zaradi, jasno, vedno novih odlokov Janševe vlade.

Pobudo sta nato dopolnila še dvakrat, torej skupaj trikrat: šlo je torej za enovito, le eno originalno pobudo in za tri dopolnitve in razširitve, zaradi, jasno, vedno novih odlokov Janševe vlade.

Verjetno so že od začetka ločeno obravnavali pobudo in nato njeno prvo dopolnitev, ter ločeno drugo in tretjo dopolnitev, ali pa so to storili naknadno, po javnih objavah, v katerih je dr. Teršek takoj razkril nedoslednost in arbitrarnost ustavnega sodišča.

Toda prav to postavlja ustavno sodišče v zelo nenavadno perspektivo.

Teršek in Pavlin sta namreč reagirala takoj, ko so na ustavnem sodišču prvo dopolnitev vpisali pod novo opravilno številko.

Na koncu pa je prišlo do tega, da je bila prva dopolnitev naposled priključena pobudi, druga in tretja dopolnitev pa sta bili evidentirani - pod novo opravilno številko.

Okužbe zunaj - mit in ne resnica
Okužbe zunaj - mit in ne resnica. Vir: Twitter

Oboje je možno. Toda, če gre za drugo možnost, če so jih naknadno ločili in to po svoje, je to lahko celo kaznivo dejanje. Storjeno – sredi ustavnega sodišča Republike Slovenije!

Tako so nam pojasnili pravniki, ki opravljajo odvetniški poklic.

Na koncu pa je prišlo do tega, da je bila prva dopolnitev naposled priključena pobudi, drugo in tretjo pa so na ustavnem sodišču evidentirali pod novo opravilno številko. Gre za samovoljno ravnanje, morda celo za kazniva dejanja!

Če pa tega niso storili in niso upoštevali izrecne in pisne navedbe pobudnikov, da gre za eno vlogo, eno pobudo in tri dopolnitve, ker je aktualna vlada pač še naprej sprejemala odloke (to so sodniki v svojem sklepu tudi jasno zapisali) to prav tako ni pravno nepomembno.

To je mogoče med vrsticami razbrati tudi iz Terškovih treh objav na blogu, ki pa javno zaradi te zadeve po tem, ko je bila pobuda s sklepom sprejeta v obravnavo, do ustavnega sodišča ni izrekel ali zapisal nobene kritike. Četudi bi jo več kot očitno zelo lahko, pa tudi zelo ostro.

Sodišču in sodečim bi verjetno lahko zelo škodoval zaradi sramote in blamaže, ki si ju ustavno sodišče dela samo, zaradi fiaska okrog podpisa in ravnanja s štirimi uradnimi dokumenti.

Gre za samovoljno ravnanje, ki mu v ustavnem sodišču ne bi smelo biti mesta.

Gre za samovoljno ravnanje, ki mu v ustavnem sodišču ne bi smelo biti mesta.

To lahko ugotovi vsakdo, tudi če ni pravnik. Ker je zadeva pomembna, javnosti pa je dogajanje za zaprtimi vrati marsikdaj skrito, smo za mnenje vprašali pravnike, ki so zelo dobro seznanjeni z delovanjem ustavnega sodišča, ne želijo pa biti imenovani.

Skratka, ne gre za osamljen primer.

Dobro obveščeni insajderski viri, ki do potankosti poznajo prakso dela na US poročajo, da se v resnici s pobudami pogosto ravna točno tako, da o njih v veliki meri odločata kar sekretar Nerad ali vodja glavne pisarne in jih oba lep del »odpravita«, še predno pridejo do prvega sodnika ali sodnice!

To pa je zagotovo nekaj, kar bi bilo treba dobro preveriti. Če je to res, kot pravijo dobro obveščeni poznavalci, gre za škandal brez primere. Da gre lahko tudi za kaznivo dejanje, sklepamo, ker se naši viri do tega niso želeli direktno opredeliti.

Toda, ker je dr. Adraž Teršek medtem dokazal, da se je ustavno sodišče celo zlagalo, ker stavka »osebni lastnoročni podpis« ni ne v zakonu, ne v poslovniku, ne v prilogah poslovnika (ob tem protikoronski ukrepi določajo še omilive poslovanja sodišč in formalnih zahtev), saj je tam le besedna zveza »podpis vlagatelja« je bilo jasno, da se takšna zavrnitev pobude pred ESČP v primeru, ko je na drugi stani znan in dobro podkovan ustavni pravnik, ne bi dobro končala.

Ob tem tudi ni nepomembno, da sta prav Teršek in Toplak v preteklosti že dokazala, da si je ustavno sodišče pravilo, da je treba v postopkih o prekrških »preskočiti« Vrhovno sodišče in iti neposredno na Ustavno sodišče, izmislilo, in to prikrito, celo odvetniki in profesorji prava tega niso vedeli oziroma poznali.

Zato so se na ustavnem sodišču v konkretnem primeru odločili, da povozijo sami sebe in sprejmejo »obratni« torej nov sklep, ki je sicer negacija prve odločbe, kar pa –, če bi se dr. Teršek odločil, da gre s tem sporom naprej - znova dokazuje kršitev 14, 22 in 23. člena ustave in ne glede na to, kako se je drugič odločilo ustavno sodišče, Teršku odpira pot na ESČP.

Pri tem je na pobudi in dopolnitvah isti podpis, ki ga je ustavno sodišče najprej razglasilo za neveljavnega, nato pa za veljavnega!

Zakaj so ustavni sodniki v roku dveh dni sprejeli dva, popolnoma različna sklepa o isti zadevi?

Verjetno zato, ker niso imeli nobene izbire.

Drugo in tretjo dopolnitev, ki so jo mogoče kar sami naredili za drugo pobudo, so z odločbo zavrgli, sklicujoč se na problem podpisa, prvo vlogo in prvo dopolnitev pa sprejeli s sklepom.

Z istim podpisom!

A so to razliko, da je bilo na prvi odločbi o zavrženju samo natipkano ime sodnice, na drugem sklepu o sprejemu pa je pod natipkanim imenom predsednika sodišča tudi njegov podpis.

Če gledamo na zgodbo časovno, potem so najprej z odločbo zavrgli tisto, kar je prišlo kasneje, potem pa s sklepom sprejeli tisto, kar je prišlo prvo in prej.

Pri tem je na pobudi in dopolnitvah isti podpis, ki ga je ustavno sodišče najprej razglasilo za neveljavnega, nato pa za veljavnega!

To je dobro vedeti, če se odpravljate na ustavno sodišče. Ki se očitno obrača po vetru – in ta ima pogosto političen pridih.

Ustavno sodišče - tabla
Ustavno sodišče molči, se izogiba razmišljanju in v neskončnost premleva: če bi bilo odločnejše, bi se tudi sedanja vlada morda spomnila bolj inteligentnih ukepov, sedaj pa vztraja pri - srednjeveških. Vir: Twitter

Ni potrebno biti pravnik, da bi razumeli, da gre za takšno šalamastiko, za takšno pravno samovoljo, da človek ob tem ostane brez besed.

Pravni strokovnjaki in nekdanji sodniki ustavnega sodišča, s katerimi smo govorili se strinjajo, da takšne pravne sramote ne pomnijo.

In ob tem gre za sodišče, ki je »najvišje« v državi in pogosto odloča o izjemno pomembnih, najpomembnejših vprašanjih.

Tudi pravni strokovnjaki in nekdanji sodniki ustavnega sodišča, s katerimi smo govorili se strinjajo, da takšne pravne sramote ne pomnijo.

Pri tem gre za zadevo, ki jo lahko vsak razume. Za podpis.

Če podpis »ni pravi« oziroma »lastnoročen«, »oseben« in s tem zakonit, kako je isti podpis, po mnenju istega sodišča, lahko 14 dni zatem, v isti zadevi – »pravi«, »lastnoročen« in zakonit? No, odgovor na to vprašanje najdemo v zakonu in poslovniku sodišča, kjer piše »podpis vlagatelja.« Ne najdemo pa tam odgovora na vprašanje, kaj se je zgodilo in kaj se dogaja na ustavnem sodišču in s tem sodiščem.

Če bi bila Slovenija res pravna država in ustavni sodniki ne bi bili v pravnem smislu nedotakljivi, bi državni organi ob tako izraziti samovolji lahko obravnavali celo sum storitve dveh kaznivih dejanj na ustavnem sodišču.

Pri tem gre za zadevo, ki jo lahko vsak razume. Za podpis. Če podpis »ni pravi« ozioroma »lastnoročen«, »oseben« in s tem zakonit, kako je isti podpis, po mnenju istega sodišča, lahko 14 dni zatem, v isti zadevi – »pravi«, »lastnoročen« in zakonit ?

Pri vsem skupaj pa ne smemo pozabiti na bistvo pobude dr. Andraža Terška in odvetnika Damijana Pavlina.

Cilj obeh je spoštovanja vredna obramba človekovih pravic nas vseh.

Oba ne samo, da nasprotujeta izrednemu stanju, pač pa sta tudi proti tako močnim omejitvam, da bi le te postale de facto prepovedi, kot da bi bilo razglašeno izredno stanje.

In prav to je sedaj stanje v Sloveniji – ne da bi prišlo do umirjanja pandemije.

Prvi, ki je takšen tehnični ukrep javno omenil na televiziji, je bil sindikalist Branimir Štrukelj, ko je rekel, da bi bile s takimi sistemi lahko šole odprte ves čas.

Slovenija je imela na voljo veliko drugih ukrepov: pravočasno uporabo hitrih testov, drastično povečanje števila PCR testov in laboratorijev, izgradnjo novih covid bolnišnic, preurejanje raznih prostorov v začasne covid bolnišnice, uvedbo posebnih ekip za iskanje stikov, uvedbo hitrih rentgenov, uvajanje radikalnih karanten s testiranjem (toda samo v mestih okužb), ob tem še zapestnice, (ki zvonijo, če pride do neupoštevanja socialne distance), ne nazadnje tudi razdelitev boljših mask starejšim, uvedbo sistemov za prezračevanje notranjih prostorov ...

S tem bi vlada lahko epidemijo omejila brez tako rigoroznih ukrepov, kot so v veljavi danes.

Imela je na voljo tudi več od tega. Tu spet naletimo na Terška. Prav on, skupaj z Mitjo Vilarjem, že od aprila pošilja pisma in prošnje odgovornim in pristojnim, naj ju že vendarle uslišijo in takoj začnejo z nameščanjem nizkocenovnih in takoj dobavljivih sistemov za odvajanje izdihanega, toplega in okuženega zraka iz prostorov.

Zgodilo se ni nič. Vsaj ne do danes. Prvi, ki je takšen tehnični ukrep javno omenil na televiziji, je bil sindikalist Branimir Štrukelj, ko je rekel, da bi bile s takimi sistemi lahko šole odprte ves čas.

Tudi to izvemo iz Terškovih objav, kjer tudi zapiše, da jima je pri teh prizadevanjih v zadnjem času pomagal nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber.

Tudi ta problem je Teršek vključil v pobudo. Brali smo namreč tako odločbo o zavrženju kot sklep o sprejemu pobude v obravnavo.

Kinexon zapestnica proti koronavirusu Vir: Twitter
Na delovnih mestih se problem okužb reši z maskami, hitrimi testi, boljšim prezračevanjem in čipi, ki piskajo, če se kdorkoli približa bliže od 1,5 metra. Ne pa z zapiranjem ljudi v občine. Vir: Twitter

Vse zgoraj našteto, razen sistemov za zrak,To bi bilo mogoče drago, toda verjetno manj, kot popolno zapiranje države, gospodarstva, vsega javnega življenja, šol, policijska ura in še prepoved prehajanja občinskih meja. 

Vendar Janševa vlada tega ni bila sposobna storiti.

In zato prebivalci ne morejo niti iz ene občine v drugo na svež zrak! Absurdno!

In zato ni nenavadno, da je imel dr. Andraž Teršek tako neverjetne težave pri kandidaturi za sodnika istega, ustavnega sodišča.

Ne gre za pomanjkanje znanja, očitno je le, da nima dovolj upogljive hrbtenice.

Pri tem pa štirje ustavni sodniki, ki vse to molče spremljajo, vedo, da je v pobudi dr. Terška izpostavljen 39. člen ZNB, za katerega so štirje sodniki že septembra namignili, da ni ustaven.

Potrebno je zgolj še to, da to ugotovi še en sodnik. Le kaj še čakajo?

Andraž Teršek in Borut Pahor
Dr. Andraž Teršek in Borut Pahor. Vir: Twitter
Popolen razkroj pravne države sredi pandemije je morda še nevarnejši – od pandemije same. Za virus obstajajo cepiva, za spoštovanje zakonov in načel pravne države pa žal še ne …

Po tej blamaži je mogoče samo še vprašanje časa, kdaj bodo ustavni sodniki sedanje sestave US, če se želijo rešiti večne sramote in očitka, da so bili v času pandemije tiho, ustavno orodje avtokratske vlade in nujnega poloma pred ESČP, argumente dr. Andraža Terška sprejeli kot utemeljene.

Ne pa nujno. Lahko se uklonijo vladi in večina na sodišču lahko še enkrat odloči, da sedanja vlada dela skoraj vse prav. Razen tistega, o čemer so že odločili, da je delala in še dela narobe.

Seveda ne s takojšnjo razveljavitvijo vseh odlokov in ukrepov (zaradi posledic, ki bi nastale ob pandemiji in pomanjkanju drugačnih ukrepov nesposobne vlade), ampak z rokom zakonodajalcu in vladi, »da napako odpravi«. Na primer - o tem samo ugibamo - v roku npr. 3 mesecev.

Ampak vprašanje je, če bi tudi to pomagalo.

Verjetno nikoli ne bomo izvedeli, koliko ljudi je dejansko umrlo ravno zato, ker se je država osredotočila samo na Covid. Medtem so staršo neverjetnimi pritiski in napori, otroci trpijo.

Mladostniki trpijo. Starostniki trpijo.

Vse več ljudi potrebuje pomoč psihiatrov in psihoterapevtov.

Problem samomora je spet povsem zamolčan.

Trpijo ljudje, ki so v intimnih zvezah, pa se ne smejo srečevati. Trpijo podjetniki, posel in gospodarstvo. Pa samozaposleni v kulturi …

Seznam je predolg. Po tem, ko je odstopljeni notranji minister Aleš Hojs javno priznal, da se vse smrti beležijo kot covid smrti, se ni zgodilo nič. Nobenega odziva, nobene preiskave, nobene ovadbe. Odzval se je spet Teršek, z več vprašanji, ki pa se lahko berejo tudi kot odgovori.

Ustavno sodišče, ki je sposobno v 14 dnevih ob isti zadevi »povoziti« samo sebe, bi lahko do konca meseca sprejelo še eno, na glavo obrnjeno odločitev!

In kje je potemtakem tukaj pravna varnost?

Kje je to, kar je Slobodan Jovanović nekoč imenoval - svoboda pred strahom?

Takšna samovolja namreč res vzbuja - strah.

In prav ta popolen razkroj pravne države sredi pandemije je morda še nevarnejši – od pandemije same.

Kajti za virus obstajajo cepiva, za spoštovanje zakonov in načel pravne države pa žal še ne …

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke