REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Racija na mestu zločina: Avstrija se približuje zvezi NATO, zato pričakovano gre po stopinjah nacistov in SS

Racija na mestu zločina: Avstrija se približuje zvezi NATO, zato pričakovano gre po stopinjah nacistov in SSSpomenik partizanom na domačiji Peršman. Vir: Posnetek zaslona, X

Avstrija razmišlja, da bi postala članica zveze NATO, smo izvedeli včeraj od avstrijske zunanje ministrice.

S tem se v Avstriji zgolj vračajo k svojim in koreninam zveze NATO, v katero želijo.

Menda zaradi »ruske nevarnosti«.

Skoraj istočasno pa smo izvedeli, da je antifašistični tabor v organizaciji Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju, ki te dni poteka na območju muzeja Peršman na avstrijskem Koroškem, danes zaznamoval incident.

Tabor je obiskala policija in skušala popisati udeležence, ki naj bi ovirali postopke, poročata avstrijski časnik Kronen Zeitung in tiskovna agencija APA.

Iz Kluba slovenskih študentk in študentov so STA sporočili, da je policija »brez provokacije vdrla na tabor in popisala vse prisotne«.

Pri akciji je sodelovalo več deset pripadnikov policije, med njimi tudi člani specialnih enot, helikopter, droni in enota s službenimi psi.

V času operacije je na kraju, kot tudi že leto pred tem, potekal mednarodni antifašistični izobraževalni tabor, posvečen 80. obletnici konca druge svetovne vojne.

V obliki predavanj in delavnic so razpravljali o vlogi antifašizma v Avstriji in Evropi ter o oblikah dostojnega spominjanja.

Policija je izvedla hišno preiskavo in identifikacijo prisotnih. Kot razlog za ukrepanje so bile navedene domnevne kršitve s področja kampiranja in varstva narave, zaskrbljujoč pa je predvsem javno izpostavljeni očitek, da naj bi bil dogodek kot tak neprimeren za ta spominski kraj.

Takšna ocena, izrečena kljub podpori muzeja in udeležbi potomcev borcev in žrtev nacizma, odpira resna vprašanja o razumevanju pomena zgodovinskega izobraževanja in spominskih praks.

Peršmanov dom je namreč eno ključnih spominskih mest koroških Slovencev.

Gre za prostor, kjer so 25. aprila 1945, tik pred koncem druge svetovne vojne, nacistične enote brutalno umorile enajst članov družin Sadovnik in Kogoj – med njimi tudi otroke in neoborožene civiliste.

Na tem kraju danes deluje muzej, ki se posveča ohranjanju spomina na nacistično nasilje, raziskovanju zgodovine odpora ter prenosu antifašističnih in demokratičnih vrednot na prihodnje generacije.

Peršman
Poročanje Večera o raciji na Peršmanu. Vir: Posnetek zaslona

Časnik Kronen Zeitung medtem ob sklicevanju na policijsko upravo avstrijske Koroške navaja, da so policisti v spremstvu zaposlenih zveznega urada za tujce in azil na lokacijo v Železni Kapli prišli na podlagi suma o upravnih prekrških.

Ko so skušali identificirati okoli 60 udeležencev tabora, naj bi naleteli na odpor oz. naj bi jih ti tudi fizično napadli.

Razmere naj bi se po poročanju avstrijskih virov dodatno zaostrile, ko so organi pregona skušali vstopiti v muzej, kar naj bi jim udeleženci tabora poskušali preprečiti.

Pri tem naj bi bila lažje poškodovana ena oseba, ki so jo ambulantno oskrbeli, na državno tožilstvo v Celovcu pa naj bi proti njej vložili tudi ovadbo zaradi upiranja uradnim organom.

Uradna spletna stran Peršmanovega muzeja pa prav tako govori le o poboju in pokolu članov in članic te družine 25. aprila leta 1945 in celo o »poteku sodne preiskave« tega zločina, ne pove pa niti z besedo, koliko članov družine je bilo pobitih, kdo so bili in kdo je storil zločin. Morda zato, da ne bi užalili naslednike morilcev?

Na policijsko posredovanje so se popoldne ostro odzvali avstrijski Zeleni.

Kot je poročala agencija APA, je predstavnica Zelenih za narodne skupnosti v avstrijskem parlamentu, koroška Slovenka Olga Voglauer, v sporočilu zapisala, da je bilo policijsko posredovanje »v vseh pogledih pretresljivo«.

»Takšno množično posredovanje na enem najpomembnejših spominskih obeležij Koroške ni le pretirano, ampak tudi nespoštljivo,« je poudarila poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu.

Peršmanova domačija je osrednji muzej narodnoosvobodilnega odpora koroških Slovencev v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem.

Pripadniki enote SS so v sodelovanju s policijo 25. aprila 1945 na domačiji postrelili enajst civilistov, od tega sedem otrok.

Poročanje Večera o raciji na Peršmanu. Vir: Posnetek zaslona

Organizatorji in podporniki tabora so zgroženi in poudarjajo, da gre za nedopustno akcijo na občutljivem spominskem kraju. V nedeljo sredi dneva je namreč pri spominskem obeležju in v muzeju Peršman več ur potekala obsežna policijska akcija, so sporočili iz društva Peršman, ki skrbi za tamkajšnjo muzejsko zbirko.

Ta obravnava zgodovino preganjanja koroških Slovencev v času nacizma in njihovega odpora.

Pojasnili so, da je policija opravila hišno preiskavo in identifikacijo oseb, poleg sedmih policijskih vozil in več kot 30 oboroženih policistov pa so bili prisotni tudi helikopter, droni in pasja enota - kot da bi šlo za lov na teroriste.

Vir: Posnetek zaslona

»Nad ravnanjem organov oblasti in policije smo ogorčeni in globoko pretreseni! Na kraju, kjer so nacisti pred 80 leti tik pred koncem druge svetovne vojne brutalno umorili 11 članov družin Sadovnik in Kogoj, mora biti tako nesorazmerno in agresivno delovanje razumljeno kot izraz popolnega pomanjkanja pietete in spoštovanja,« so navedli v sporočilu za javnost.

Predsednik društva Markus Gönitzer je dodal, da takšno ravnanje kaže na pomanjkanje občutka za občutljiv zgodovinski kontekst, v katerem deluje muzej Peršman.

Organizatorjem tabora so organi navedli tri razloge za policijski poseg, poleg domnevnih upravnih prekrškov na področju kampiranja in varstva narave naj bi antifašistični izobraževalni tabor predstavljal nemoralen odnos do spominskega obeležja.

Tako organizatorji kot sam muzej so te očitke odločno zavrnili, saj so upravljavci muzeja podprli dogodek, med udeleženci in predavatelji pa so bili tudi potomci žrtev nacizma iz regije.

Hitlerjev načelnik generalštaba je bil po vojni načelnik generalštaba Nata.

Globoko pretresenost nad racijo je izrazil tudi vodja Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik.

»Takšen obsežen policijski poseg natanko 80 let po pokolu je zame kot potomca družine Sadovnik posebej boleče. (...) Zahtevam takojšnjo in temeljito politično razjasnitev tega škandaloznega dogodka in njegovih ozadij,« je sporočil.

Hitro in upravičeno se je tokrat odzvala tudi slovenska vlada.

Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je izrazil pretresenost in zaskrbljenost nad vdorom policistov na Peršmanovo domačijo, ki ga je označil kot skrajno zaskrbljujoč dogodek. Kot je dodal, »to, da na študentski kamp pride trideset specialcev s policijskimi psi, helikopterjem in droni zaradi suma upravnih prekrškov, vzbuja resen dvom v sorazmernost policijskega posredovanja. Vlada odločno podpira pozive koroških Slovencev zveznim in deželnim oblastem, da se temeljito preiščejo in pojasnijo okoliščine in ozadja policijske akcije«.

Ob tem je poudaril: »Izkoristili bomo vse diplomatske kanale, da zahtevamo transparentne in jasne odgovore. Od Avstrije pričakujemo, da bo ravnala zrelo in v skladu z evropskimi demokratičnimi standardi. Če se potrdi, da je šlo za prekoračitev pooblastil in pretirano uporabo sile, pričakujemo ustrezne posledice za odgovorne.«

Kot je še dodal, je bil dogodek za pripadnike slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem izjemno travmatičen, »ne le za organizatorje in udeležence tabora, temveč za celotno skupnost«, zato je Vlada z njimi »že od včeraj v tesnem stiku«.V zadnjih letih je Peršmanov dom prepoznan kot zgleden prostor izobraževanja, dialoga in povezovanja mladih, učiteljev, raziskovalcev ter potomcev žrtev. Ravno zato prisotnost varnostnih sil v takem obsegu, na simbolno tako pomembnem kraju in ob tako občutljivi obletnici, vzbuja resne pomisleke – ne le pravne in politične, temveč tudi moralne in vrednostne narave.

Ob tem dogodku se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da proslava antifašistov na mestu zločina nacistov in SS-ovcev lahko predstavlja nemoralen odnos do spominskega obeležja.

Toda to je lažje razumeti, če poznamo zgodovino zveze NATO.

Vir: Posnetek zaslona

NATO je namreč to, kar je danes, postal na nacističnih temeljih.

Doktrina delovanja in številni kadri so bili prevzeti neposredno iz Wehrmachta, številne znane naciste pa niso preganjali prav zato, da bi se lahko borili proti »boljševiški nevarnosti« v času po drugi svetovni vojni.

Številni vodilni nacisti so postali vodilni v zvezi NATO.

Zveza NATO se je začela kot nacistično podjetje.

Edino pravo vprašanje je le  - kaj sploh še v tej na nacističnih temeljih postavljeni vojaški zvezi - išče Slovenija?

Nacistični general Reinhard Gehlen je namreč svoje kolege naciste postavil na ključne položaje v Natu in NATO oblikoval kot protiruski vojni stroj.

Hitlerjev načelnik generalštaba je bil načelnik generalštaba Nata.

Nacistični general Hans Speidel iz druge svetovne vojne je bil vrhovni poveljnik kopenskih sil Nata v srednji Evropi med letoma 1957 in 1963.

Johannes Steinhoff, nacistični lovski pilot in prejemnik najvišjega nacističnega vojaškega odlikovanja, je bil predsednik Vojaškega odbora Nata med letoma 1971 in 1974.

In tako naprej...

In ker se je tudi nacistom v Avstriji upirala praktično zgolj maloštevilna, na iztrebljenje obsojena slovenska manjšina, katere mladina tudi danes ceni boj zoper nacifašizem in obsoja s strani avstrijskih in nemških politikov javno opravičevan izraelski genocid nad Palestinci – je seveda povsem logično, da Avstrija ob svojem približevanju zvezi NATO in pristajanju na rusofobno retoriko vse bolj preganja in z represijo pritiska na antifašiste, še posebej pa slovenske.

S tem se v Avstriji zgolj vračajo k svojim in koreninam NATO pakta, v katerega zdaj želijo vstopiti.

Ni tudi nenavadno, da so povezave na Wikipedii na nemške spletne strani, ki govorijo o Peršmanovi domačiji večinoma mrtve.

Uradna spletna stran Peršmanovega muzeja pa prav tako govori le o poboju in pokolu članov in članic te družine 25. aprila leta 1945 in celo o »poteku sodne preiskave« tega zločina, ne pove pa niti z besedo, koliko članov družine je bilo pobitih, kdo so bili, koliko so bili stari in kdo je storil zločin.

Morda zato, da ne bi užalili naslednike morilcev?

Je bil to pravi namen racije avstrijske policije?

Jih žali spomin na zločine njihovih prednikov?

Edino pravo vprašanje je le  - kaj sploh še v tej na nacističnih temeljih postavljeni vojaški zvezi - išče Slovenija?

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke