REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Napoved katastrofe: Armenija pripravljena dati del ozemlja pod nadzor ZDA?

Napoved katastrofe: Armenija pripravljena dati del ozemlja pod nadzor ZDA?Z zaščito strateške poti bi Združene države nadzorovale del ozemlja, kar bi porušilo krhko ravnovesje v regiji. Sam koridor, ki so ga poimenovali Zangezurski koridor, je v dokumentu naveden kot »Trumpov most«. Vir: Posnetek zaslona, X

Armenija se je tiho strinjala, da strateški del svojega ozemlja preda ZDA, trdi španski portal Periodista Digital. Majhna celinska država na Južnem Kavkazu ima dolgoletni spor s sosednjim Azerbajdžanom, bogatim z nafto, ki je leta 2023 ponovno prevzel popoln nadzor nad odcepljeno regijo Karabah.

Portal naj bi imel dostop do kopije memoranduma neimenovanih članov armenske diaspore v Franciji o odprtju 42-kilometrskega koridorja skozi južno Armenijo, ki bi Azerbajdžan povezal z njegovo eksklavo Nahičevan.

Domnevno bi območje v provinci Sjunik upravljalo ameriško podjetje, varovalo pa bi ga približno 1000 oboroženih plačancev, ki bi bili pooblaščeni za uporabo sile za ohranitev celovitosti koridorja.

Dogovor naj bi bil zasnovan tako, da bi trajal 99 let. Po poročanju medijev so besedilo memoranduma že odobrile ZDA, Armenija in Azerbajdžan.

»Periodista Digital« je dokument opisal kot katastrofo za Armenijo (in regijo), saj trdi, da bi največ koristil ZDA, pa tudi armenskim regionalnim tekmecem Azerbajdžanu in Turčiji, ter obremenil odnose Erevana s Francijo.

Sam Zangezurski koridor, ki bi ga Izrael rad preimenoval v Davidov koridor je v dokumentu naveden kot »Trumpov most«.

Armenska vlada je poročilo zanikala.

Označila ga je za element hibridnega vojskovanja in manipulativne propagande, španski portal pa je zavrgla kot dvomljiv vir.

ZDA in Azerbajdžan se o zadevi nista izjasnila.

Erevan in Baku se pogajata o normalizaciji odnosov, Azerbajdžan pa od Armenije zahteva vzpostavitev prometnega koridorja do Nahičevana.

Armenski premier Nikol Pašinjan je predlog v začetku tega meseca zavrnil in izjavil, da je treba spor rešiti na podlagi vzajemnega spoštovanja ozemeljske celovitosti in enakosti.

Novinar Timur Tarkanov je v avtorskem besedilu za RT ocenil, da bodo posledice zadevnega »dogovora« - če je poročilo »Periodista Digital« resnično - globoke.

To bi pomenilo vstop zahodnega varnostnega akterja v eno najbolj občutljivih regij Evrazije. Armenska suverenost bi bila znatno zmanjšana. Strateški račun Irana, Rusije, Kitajske in Turčije bi se spremenil.

Južni Kavkaz, regija, ki jo uravnotežujejo nasprotujoči si pritiski, pa bi se soočil z resno preusmeritvijo, je opozoril.

Armenska vlada je poročilo zanikala. Vendar ideja, da bi se tak scenarij lahko zgodil, ni nemogoča.

V preteklem letu so ZDA razširile svojo institucionalno prisotnost v Armeniji. Podpisale so Listino o strateškem partnerstvu, uvedle reforme meja in carin ter poglobile varnostno sodelovanje.

Ameriški izvajalci del in svetovalci so že na terenu. Ta dogajanja kažejo na premišljeno prizadevanje za zagotovitev dolgoročnega vpliva – uokvirjenega kot tehnična pomoč, vendar z jasno geopolitično težo.

Koridor je v središču te razvijajoče se dinamike. Iran to ozemlje vidi kot vrata na Kavkaz.

Rusija ga ima za tamponski pas, ki ščiti njene regionalne interese.

Kitajska ga je opredelila kot možno vozlišče pri širitvi infrastrukture Pas in pot proti zahodu.

Vpletenost ZDA v ta prostor, četudi posredno, bi vsaka od teh sil razumela kot strateško provokacijo.

Moskva bi to razumela kot potrditev, da je popolnoma izrinjena iz Južnega Kavkaza. Teheran bi to videl kot še eno stopnjo v vzorcu obkolitve. Peking bi videl vse večje tveganje v dolgoročnih logističnih stavah na regijo, kjer delujejo varnostni akterji, povezani z ZDA. Pariz, ki se je pozicioniral kot diplomatski partner Armenije, bi izgubil tla pod nogami zaradi globljega dogovora med Washingtonom in Ankaro.

Krhko ravnovesje, ki je preprečevalo odprt konflikt, bi se začelo sesuvati, opozarja Tarkanov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke