REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Non paper«: Janša demantiral Ramo, Albanci pa navdušeni nad »slovenskim predlogom« nove razmejitve na Balkanu

»Non paper«: Janša demantiral Ramo, Albanci pa navdušeni nad »slovenskim predlogom« nove razmejitve na BalkanuJanša in Rama vsak po svoje vidita pogovore o novi delitvi Balkana

Zapletom z »non paperjem«, zaradi katerega so se po pozivu slovenske veleposlanice v BiH na zagovor pred oblastmi v BiH pred slovenskimi veleposlaništvi pričele celo že demonstracije pred slovenskimi veleposlaništvi - ni videti konca.

Kritični so seveda predvsem v Bosni in Hercegovini.

Ves svet govori le še o 'slovenskem  predlogu' prekrajanja Balkana, najbolj navdušeni pa so seveda albanski geopolitiki.

Potem, ko je albanski predsednik Edi Rama dejal, da je ta dokument in zemljevid videl še predno ga je pokazal Janši, se je oglasil tudi Janez Janša in – demantiral Edija Ramo.

V tvitu se sicer znova ukvarja z zemljevidom in ne dokumentom, tako da je tudi ta demanti nekoliko dvoumen.

Kljub temu pa dokazuje, kako težko je pojasniti, kaj je bilo sploh objavljeno, kdo je avtor tega prostega spisa in kakšni so sploh interesi, ki stojijo za lansiranjem dokumenta, ki predvideva risanje novih državnih mej na Balkanu.

Brez tega pa dejansko sploh ni jasno, kakšen je pomen zapisane vsebine v spornem »non paperju.«  

Vse bolj pa se zdi, da »non paper« res ni delo slovenske diplomacije in da je Slovenija, v kolikor je res sodelovala pri distribuciji takšnega dokumenta, najverjetneje stopila v past tistih, ki so želijo Velike Albanije oziroma združitve Albancev v različnih državah v eno samo državo.

Novi Balkan?
Bodo to nove meje na Balkanu? Načrt "poti naprej" na Z.Balkanu se nekoliko razlikuje od zgornjega zemljevida, saj Krf prepušča Grčiji, Preševska dolina ostaja v Srbiji, Severno Kosovo pa ostaja Kosovu. Žrtvi novih meja sta pa res tudi S. Makedonija in Črna gora.

To dokazujejo tudi odzivi različnih albanskih in kosovsko-albanskih medijev, politikov in različnih albanskih »analitikov« mednarodnih odnosov.

Vsi ti istočasno razkrivajo lastno neobjektivnost, ker radi vidijo iver v tujem očesu, ne pa bruna v svojem.

Za albanske politike in analitike je trganje drugih držav zaradi oblikovanja njihove, večje, nekaj povsem normalnega in predstavlja 'popravljanje zgodovinskih krivic', podobno početje drugih pa je seveda nujno 'genocid', 'etnično čiščenje' in 'kršitev mednarodnega prava.'

Povedano drugače – za njih je trganje drugih držav zaradi oblikovanja njihove, večje, nekaj povsem normalnega in predstavlja »popravljanje zgodovinskih krivic«, podobno početje drugih pa je seveda nujno »genocid«, »etnično čiščenje« in »kršitev mednarodnega prava.«

Poglejmo samo en primer, ki pa je povsem tipičen.

Tako na primer Elis Gjevori, ki piše za turški TRT World, po dolgem navajanju vseh primerov srbskega etničnega čiščenja od Bosne pa do Kosova ocenjuje, da ima Kosovo »delujoče institucije«, ki včasih sicer ne delujejo popolno, da pa se Bosna še vedno »bori«, da bi zgradila »unificiran sistem« zaradi odpora srbskih in hrvaških političnih si.

S svojimi petimi predsedniki, 14 parlamenti in 136 ministri naj bi bil sistem države eden najbolj zapletenih na svetu.

Velika Albanija s podporo kosovskih in albanskih politikov
Velika Albanija ima podporo kosovskih in albanskih politikov.

»Slovenski dokument išče kontroverzno, toda novo rešitev za prekrite regionalne blokade, ki so bile vzpostavljene v zadnjih desetletjih,« ocenjuje Gjevori.

Za avtorja bi bila združitev Republike Srbske s Srbijo »grenka pilula« za Bošnjake po vsem, kar so doživeli v času bosanske vojne in bi predstavljala izpolnitev vojnega cilja – Velike Srbije.

Toda »za Albance na Balkanu bi dogovor rešil zgodovinski problem, ki je privedel do čudne situacije, da večina Albancev živi izven meja albanske države,« je prepričan ta avtor.

Za Albance na Balkanu bi dogovor rešil zgodovinski problem, ki je privedel do čudne situacije, da večina Albancev živi izven meja albanske države, je prepričan ta avtor.

Ob tem naj bi bili Albanci v Črni gori, Srbiji in Severni Makedoniji občasno žrtve represije, zaradi katere bi se nato upirali.

»Na Kosovu si 95 odstotkov prebivalstva želi združitve z albanskim narodom, ki mu pripadajo. Situacija je podobna v Albaniji. Meja med Albanijo in Kosovo dejansko ne obstaja,« navaja avtor »slovenski« dokument.

Pri vsem tem je seveda pozabil na nekaj malenkosti – da so tudi Albanci Kosovo etnično očistili, kar se je začelo že pred desetletji, kulminiralo pa s pogromom leta 2004, ko so zažgali na desetine srbskih cerkva in ubili številne, še preostale Srbe.

Pozabil je tudi povedati, da so se pregnani kosovski Albanci po letu 1999 na Kosovo večinoma vrnili, Srbi pa ne.

Tudi zato je danes Kosovo skoraj popolnoma etnično čisto, to čistost pa varujejo tudi slovenski vojaki v misiji KFOR-ja in zato dobivajo tudi medalje.

Velika Albanija - večinsko albansko prebivalstvo v sosednjih državah
Velika Albanija - večinsko albansko prebivalstvo v sosednjih državah  Vir: The Economist

In predvsem seveda ni res, da večina Albancev ne živi v Albaniji, prav tako pa je neresnica, da bi bila situacija, po kateri velik del nekega naroda živi izven svojih meja zelo čudna. Takšna je tudi situacija v primeru Madžarov, Srbov in številnih drugih narodov.

»Na Kosovu je levosredinska Levizja Vetevendosje (LVV) — kosovska stranka za samoodločbo – ki jo vodi Albin Kurti nedavno dobila skoraj 50 odstotkov glasov. To je tudi stranka z najbolj jasnim programom, ki zahteva miroljubno združitev z Albanijo,« v isti smeri navaja avtor.

In predvsem seveda ni res, da večina Albancev ne živi v Albaniji.

Potem citira besede Juxhina Cela, političnega aktivista v Albaniji ki je »pozdravil slovenski dokument kot edino pot za zagotavljanje stabilnosti v regiji.«

»Nobena etnična skupina ne bi smela živeti v državi, ki je ne želi in zgodovina nam je pokazala, da to ne pomeni nič drugega kot nekaj, kar sproža konflikt. Glasovanje manjšin sposobnost držav, da delujejo,« je prepričan.

In zato bi za Kosovo, ki se »bori za mednarodno priznanje« de facto združitev z Albanijo »končalo s srbskimi poskusi spodkopavanja kosovske suverenosti in položaja v mednarodni skupnosti,« trdi ta aktivist.

Avtor opozarja tudi na nevarnosti »statusa quo, ki je zamrznil konflikt« v zadnjih tridesetih letih, ker tudi ta ni brez nevarnosti.

Največja osmoljenca - Pahor in Janša  Vir: Urad PR
Največja osmoljenca diplomatskega škandala - Pahor in Janša. Marjan Šarec ocenjuje, da bi moral odstopiti vsaj eden od obeh, najbolje pa oba...  Vir: Urad PR

Nato citira »raziskovalno nalogo« Pira Rexhepija, ki Bruselj opozarja da si prizadeva »za ustvarjanje fizičnih in političnim meja, ki delijo muslimane na Balkanu in ga ločujejo od širšega muslimanskega sveta.«

Rexhepi opozarja, da EU vidi še posebej evropske države z muslimansko večino kot »potencialno varnostno grožnjo za celotno varnost in stabilnost EU.«

Če Slovenija res ni imela ničesar z »non paperjem«, potem bi politiki in diplomati morali to veliko bolj odločno zanikati in pri tem razkriti vse, tako avtorje dokumenta kot diplomate, ki so Slovenijo porinili v to neverjetno mednarodno in diplomatsko katastrofo.

Elis Gjevori je zato prepričan, da je za zdaj »slovenski predlog« povzročil zgolj razprave in da bo bolj pomembno to, kakšne bodo posledice tega po koncu leta 2021, ko bo predsedovanje EU prevzela naslednja država članica EU, ko bo potrebno biti pozoren na to, ali bi ta »slovenski predlog« lahko dobil kakšno večjo politično podporo.

Z drugimi besedami, sporočilo avtorja in njegovih sogovornikov je jasno: čas je, da se Kosovo in Albanija združita in da se združijo tudi vse ostale albanske pokrajine, da bi dobili prvo funkcionalno državo, manjšine pa zgolj škodijo temu procesu.

Vsi drugi, ki si želijo živeti v podobno funkcionalnih državah ali ne pristajajo na spremembe meja so zagovorniki konfliktov, albanske zahteve pa so popravljanje zgodovinskih krivic...

Škoda za Slovenijo, za katero se sedaj zdi, da podpira takšne ideje na Balkanu je v mednarodni skupnosti že ogromna.

Ves svet govori le še o »slovenskem  predlogu« prekrajanja Balkana, najbolj navdušeni pa so seveda albanski geopolitiki.

Če Slovenija res ni imela ničesar z »non paperjem«, če ja padla v albansko ali neko drugo past, potem bi politiki in diplomati morali to veliko bolj odločno zanikati in pri tem razkriti vse, tako avtorje dokumenta kot diplomate, ki so Slovenijo porinili v to neverjetno mednarodno in diplomatsko katastrofo, ki je ugled države sesula v prah in koristi predvsem zagovornikom Velike Albanije.

Delite članek