REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Če Janša laže, ne laže Bruselj«: Anže Logar neuspešno izpodbijal obstoj Janševega »non paperja« o Balkanu

»Če Janša laže, ne laže Bruselj«: Anže Logar neuspešno izpodbijal obstoj Janševega »non paperja« o BalkanuJanševa karta Balkana, ki jo Janša sicer - zanika... Vir: Twitter
Je slovenski premier Janez Janša v Bruselj poslal »non paper« o preureditvi meja v Bosni in Hercegovini ali ne?

Je slovenski premier Janez Janša v Bruselj poslal »non paper« o preureditvi meja v Bosni in Hercegovini ali ne?

Vsi vpleteni v to zgodbo so o tem podali precej nasprotujoče si izjave, toda primerjava podatkov kaže, kaj se je zares zgodilo.

Dokument o preureditvi meja na Balkanu obstaja, objavil ga je portal necenzurirano.si, vendar je tako nerealen in šalabajzerski, da ni nenavadno, da se ga vsi otepajo. Necenzurirano piše, da naj bi nastajal v Budimpešti, zveni pa, kot da bi ga pisali v Tirani in Prištini.

Zagotovo tudi ne ustreza Srbiji, kot ocenjujejo nekateri komentatorji.

Ustreza zgolj - Albaniji in Albancem na Kosovu.

Anže Logar, zunanji minister Slovenije je zatrdil, da takšnega dokumenta niso poslali iz Ljubljane v Bruselj in da obstaja zgolj »non paper« o Hrvaški, ki pa je skladen s slovensko zunanjo politiko.

Predsednik Odbora za zunanjo politiko Matjaž Nemec je zato svoje objave o tem, da »non paper« obstaja obrisal, češ da po Logarjevih pojasnilih ne želi vzbujati vtisa, da obstaja takšen dokument samo o BiH.

Očitno je šlo za koncesijo SDS in za korak nazaj zaradi škode, ki že nastaja za Slovenijo.

Logar je sicer navedel, da se špekulacije medijev o dokumentu v zvezi z BiH lahko nanašajo na tistega, ki ga je Bruslju predala Hrvaška.

V resnici pa obstajajo najmanj trije non paperji o tej temi. Morda pa celo več, kajti ne - papirji uradno pač ne obstajajo...

Da obstaja hrvaški dokument, ki pa ga je podpisala tudi Slovenija pa je priznal hrvaški zunanji minister.

»Obstaja hrvaški non paper, ostalo so špekulacije«, je šef hrvaške diplomacije odgovoril na novinarsko vprašanje o domnevnem slovenskem non paperju, ki naj bi predlagal razdružitev BiH, povzema hrvaška tiskovna agencija Hina.

Non-paper o BiH
Non paper o BiH

O tem dokumentu se je, kot je dejal, neuradno razpravljalo v Bruslju prejšnji mesec, pridružile pa so se mu Slovenija, Madžarska, Bolgarija, Ciper in Grčija.

Ta dokument govori večinoma le o instucionalnih reformah volilnega sistema v BiH in ne potrejuje, da naj bi šlo za načrt spremembe meja BiH.

Toda po drugih načrtih, ki naj bi jih podpirala tudi Slovenija in so bili v Bruselj sporočeni najverjetneje oktobra ali pa se je o njih razpravljalo vsaj v skupini držav članic EU bi bilo potrebno na Balkanu izpeljati tudi spremembe meja.

Po poročanju necenzurirano.si je Charles Michel, predsednik Evropskega sveta en takšen non-paper, ki je verjetno nastal v Budimpešti, pri njegovem pošiljanju pa naj bi kot podpornica sodelovala tudi Slovenija, dobil v roke februarja letos.

Po tem idejnem načrtu bi Republika Srbska dobila možnost da se pridruži Srbiji. Ta bi priznala neodvisnost Kosova, vendar bi dobila severni, s Srbi poseljen del Kosova (oziroma - Srbi bi dobili le avtonomijo). Po nekaterih idejah naj bi izgubila (na račun Kosova) Preševsko dolino, kjer živijo večinoma Albanci, vendar tega ni v tem dokumentu.

Logar je sicer navedel, da se špekulacije medijev o dokumentu v zvezi z BiH lahko nanašajo na tistega, ki ga je Bruslju predala Hrvaška.

Hrvaška bi dobila bosansko Hercegovino (dejansko ali pa bi dobila široko avtonomijo), tako da bi Bosna in Hercegovina oziroma to kar bi ostalo od nje ostala povsem bošnjaška (muslimanska) država, ki pa naj bi ji nekako ob garancijah zveze NATO zagotavljali koridor do odprtega morja.

Albanija bi si lahko pripojila Kosovo, pa tudi del Črne gore in tretjino z Albanci poseljene Severne Makedonije.

V dokumentu piše, da naj bi Srbija v primeru, da se Republika Srbska pripoji Srbiji pristala na združitev Kosova in Albanije.

Kar je popolnoma netočno.

Slobodan Milošević in Franjo Tuđman
Slobodan Milošević in Franjo Tuđman. Vir: Twitter

Pri vsem skupaj je neprijetno predvsem dejstvo, da sta podobne načrte, vsaj glede BiH, v Karadjordjevu svoj čas kovala tudi - Slobodan Milošević in Franjo Tuđman.

V tujini so takoj ugotovili, da sedaj Slovenija obtožuje Hrvaško, da je v Bruselj poslala načrt za razbijanje BiH.

Nemec - izbrisan tvit
Nemec - izbrisan tvit. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Toda ko je Matjaž Nemec Logarja vprašal, ali obstajajo drugi »non paperji«, posebej ta o Zahodnem Balkanu in BiH – na to Logar ni želel odgovoriti.

Toda ko je Matjaž Nemec Logarja vprašal, ali obstajajo drugi »non paperji«, posebej ta o Zahodnem Balkanu in BiH – Logar na to ni želel odgovoriti.

Tudi na vprašanje glede odziva na obtožbe, ki prihajajo iz BiH in regije Zahodnega Balkana - Logar ni želel odgovoriti.

In to pove zelo, zelo veliko.

Janez Janša se je medtem norčeval iz objavljene karte »preurejenega« Balkana, njegovi mediji pa trdijo, da so jo v Severni Makedoniji najprej objavili mediji, ki so blizu Zoranu Zaevu.

Zanikanje bi bilo bolj kredibilno, če ga ne bi izpodjedali drugi podatki.

Desetega marca letos se je srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik v skupščini Republike Srbske pohvalil, da je nedavno »visoki uradnik iz EU« njega in še dva člana predsedstva »v imenu pomembne skupine iz Evropske unije« vprašal, »ali se lahko mirno razidete v BiH?«

Do tega naj bi prišlo v poslopju predsedstva BiH.

Kmalu zatem je tudi hrvaški član predsedstva BiH Željko Komšić potrdil, da ga je slovenski predsednik Borut Pahor to res vprašal in da mu je Milorad Dodik odgovoril, da to je mogoče, on (Komšić) in bošnjaški član predsedstva Šefik Džaferović pa sta Pahorju zagotovila, da to ni mogoče.

Partnerja: Janša in Pahor. Vir: Twitter

»Da, res je. Med drugim smo tudi zato poslali non-paper« je potrdil Komšić. Pahorjevo spraševanje je potrdil tudi Džaferović.

Da je Pahor spraševal o zadevi, ki je tako v nasprotju z agendo sedanje demokratske vlade v ZDA kaže na veliko pomanjkanja občutka za politično realnost, Janševi načrti pa prav tako kažejo, da je preprosto stopil v prevelike čevlje.

To seveda pomeni, da je »non-paperjev« o tem vprašanju več.

Medtem so iz kabineta predsednika Evropskega sveta Charelesa Michela za Delo potrdili, da so  dobili Janšev menda »neobstoječi non-paper« o Zahodnem Balkanu, ki pa naj bi bil poslan v Bruselj že oktobra lani.

Bosanski mediji zato pišejo, da Janša laže, ne pa tudi Bruselj oziroma predsednik Sveta EU.

To pomeni, da je ta dokument nastal v času Trumpove administracije v Beli hiši, ki je bila takim idejam bolj naklonjena.

Je pa očitno Pahor v precej napačnem trenutku, kot poroča portal Politicki.ba, člane predsedstva BiH informiral, da se med tistimi, ki odločajo v EU in ZDA vse bolj govori o potrebi po »končanju razpada Jugoslavije« in da je »zaradi dolgoročne stabilnosti sedaj nemirnega Balkana« potrebno »dopustiti ustvarjanje nacionalno homogenih držav« pod dežnikom zveze NATO in EU.

Ljubezen. Vir: Twitter

Toda od tedaj je v BiH prišlo pismo ameriškega zunanjega ministra Blinkena, odgovor Kvinte na Komšićev non-paper, v njih pa so bile »ignorirane zgodbe o mirni razdružitvi BiH, ki prihajajo od Dodika in Vučićevega ministra policije in daje podpora črnogorskim in kosovskim oblastem,« piše Politicki.ba.

Politika zahoda se je po odhodu Donalda Trumpa s političnega prizorišča torej vrnila v svoje clintonovsko stanje.

Antony Blinken, aktualni državni sekretar Združenih držav Amerike v vladi Joeja Bidna je bil med drugim v času Clintonove administracije kreator politike ZDA na Balkanu. Znano je, da je podpiral nastanek BiH ter odcepitev Kosova od Srbije.

Non pepar je vendarle prispel v Bruselj - čeprav ne obstaja!
Non paper je vendarle prispel v Bruselj - čeprav ne obstaja! Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Zanikanje predsednika Slovenije je neprepričljivo, enako pa velja za zanikanje Janše.

Pahor je sicer nato vse skupaj poskusil nerodno zanikati, češ da podpira integriteto BiH, branil pa ga je tudi Logar.

Logar se je vprašal tudi, zakaj je neka informacija z obiska Boruta Pahorja v Bosni in Hercegovini prišla v javnost šele 40 dni po obisku – in jo s tem v resnici znova potrdil.

»Zavračam vse insinuacije in vas pozivam, da ne zlorabljate meddržavnih odnosov za neko politično agendo, ki škodi obema državama,« je dejal Logar in poudaril, da je član predsedstva BiH Željko Komišić jasno povedal, da Pahorjevega vprašanja, ali bi se lahko BiH mirno razšla, »ni razumel kot njegovo stališče, pač pa zaskrbljenost.«

Vendar pa to ni res. Iz navedbe portala Politicki.ba je jasno razvidno, da je Pahor spraševal v imenu skupine držav in da je za tem stala ideja preureditve Balkana v bolj homogene države ter da se Pahor od nje ni distanciral.

Takšne ideje niso novost in jih zagovarjajo tudi v ZDA – vendar bolj v krogih republikancev.

Zanikanje predsednika Slovenije je zato neprepričljivo, enako pa velja za zanikanje Janše.

Očitno je dokument o tem predsedniku Sveta EU poslal že lani oktobra, Pahor pa se je o tej zadevi zanimal šele letos v začetku marca, že v času nove administracije ZDA, zaradi česar je tudi nastal škandal.

Blinken medtem BiH podpira kot celoviti državo, zahteva le hitrejšo izvedbo reform političnega sistema.

To, da je Pahor o tem po BiH govoril tako pozno, ko za idejo ni več bilo prave podpore, je bila velika napaka.

Očitno je, da je bil Janšev »non-paper« poslan in da so v BiH na njega celo odgovorili, kdaj se je to zgodilo, pa je manj pomembno.

Bolj prav je seveda le eno - dopustiti, da se državljani te države sami odločijo, kaj želijo.

Vse ostalo je poskus nespretnega zanikovanja in »omejevanja škode.«

Vse je očitno res, le da se oba predsednika »lovita« na podrobnosti in zanikujeta izjave ter »non-paperje« na podlagi nepomembnih podrobnosti, na primer, netočnega datuma pošiljanja in podobno.

Očitno je, da je bil Janšev in Plenkovićev »non-paper« poslan in da so v BiH na njega celo odgovorili, kdaj se je to zgodilo, pa je manj pomembno.

Da je Pahor spraševal o zadevi, ki je tako v nasprotju z agendo sedanje demokratske vlade v ZDA kaže na veliko pomanjkanja občutka za politično realnost, Janševi načrti pa prav tako kažejo, da je preprosto stopil v prevelike čevlje.

Preureditev Balkana zagotovo ni nekaj, kar bi se lahko začelo in končalo v času slovenskega predsedstva EU, je pa Janšev »non paper« povsod pustil slab vtis o tem, da si Slovenija želi - razkosati prijateljsko državo.

In da to želi narediti tisti politik, ki je Bosancem že med leti 1991-1995 preprodajal - orožje.

Jasno je torej, da je bil non paper s predlogi za preureditev meja na Balkanu poslan v Bruselj in da se Pahor in Janša nista distancirala od predlogov risanja novih meja na Balkanu.

Pahor pa je kot slon v trgovini s porcelanom to pogreval v času nove ameriške administracije, ki takšne pobude zavrača.

Pri vsem skupaj pa je načrt tudi zelo nerealen.

Zelo sicer ustreza predvsem Albaniji, vsi ostali pa bi bili zagotovo proti njemu.

Pri vsem skupaj pa je načrt tudi zelo nerealen. Zelo sicer ustreza predvsem Albaniji, vsi ostali pa bi bili zagotovo proti njemu.

Srbija bi ravnala zelo kratkovidno, če bi se odrekla Kosovu zaradi Republike Srbske, predvsem zato, ker BiH, v kolikor ne bo postala funkcionalna država lahko res razpade, v tam primeru pa ni potrebno Srbiji narediti ali žrtvovati prav nič, da bi pridobila Republiko Srbsko.

Razpadi držav so neproblematični - ne pa odcepitve, ki brez dogovora z matico niso dovoljene.

Srbija zagotovo ne bi pristala niti na kaj manj kot je delitev Kosova - ne pa na nekakšno avtonomijo za kosovske Srbe.

Ravno zato Kosovo še vedno gnjavi Srbijo in zahteva njeno priznanje. Če to ne bi bilo pomembno, s tem ne bi več težili v Prištini.

Srbija bi verjetno prej pristala na to, da prizna de facto neodvisnost Kosova in podpiše pravno obvezujoč sporazum z EU (in Kosovo z EU), tako da Kosovo lahko vstopi v EU (skupaj s Srbijo), vendar pri tem ne prizna Kosova kot države prav zato, da se Kosovo in Albanija ne bi mogla združiti.

Kosovo, Albanija
Kosovo, Albanija. Vir: Twitter

Dokler Srbija Kosova ne prizna, namreč vedno zadržuje pravico do intervencije (tudi vojaške) na Kosovu.

Dokler Srbija Kosova ne prizna, namreč vedno zadržuje pravico do intervencije (tudi vojaške) na Kosovu.

To je v tem trenutku nerealno, bi pa v drugačnih geopolitičnih razmerah ali v primeru poskusa združitve Kosova z Albanijo lahko postala realnost.

Vse to pa pod pogojem avtonomije za kosovske Srbe v okviru sporazuma o nastanku Skupnosti srbskih občin (ZSO), kar je mednarodna obveznost Prištine.

Podobno velja za Hrvaško, za katero je avtonomija Hercegovine po zgledu Južne Tirolske daleč premalo.

Skratka, famozni non-paper je do te mere nerealen, da ni nenavadno, da se vsi otepajo avtorstva tega dokumenta.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke