REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj v EU podpihujejo vojno v Ukrajini: Klika nepopularnih avtokratov, ki vladajo s pomočjo »ruske nevarnosti«!

Zakaj v EU podpihujejo vojno v Ukrajini: Klika nepopularnih avtokratov, ki vladajo s pomočjo »ruske nevarnosti«!Vir: Posnetek zaslona, X

Ob vojni v Ukrajini, ki ji ni videti konca se mnogi sprašujejo, kakšna je logika posameznih akterjev v Evropi, da tako vztrajno zagovarjajo očitno nevarne in brezperspektivne politike.

Nekaj odgovorov na to je del pogovor med Nimo R. Alkhorshidom s kanala Dialogue Works in dolgoletnim poročevalcem številnih zahodnih medijev iz MoskveJohnom Helmerjem.

Pogovor je potekal 14. oktobra, vendar ni nevarnosti, da bi se slabo postaral – saj povsem dobro dolgoročni (in sebični ter pokvarjeni) motivi vodijo na prvi pogled zgolj »nesebično« politiko evropskih držav do Ukrajine…  

John Helmer razkrije, kako dolgoročni (in sebični ter pokvarjeni) motivi vodijo na prvi pogled zgolj »nesebično« politiko evropskih držav do Ukrajine…

Objavljamo le drugi del pogovora, celotnega – v prvem delu je govora o za zdaj neaktualni predaji Tomahawkov Ukrajini.

Nima R. Alkhorshid: Torej Orešnik, kot možnost povračilnega ukrepa z ruskega vidika, ima uničevalno moč, vendar omejitve za hitro končanje vojne. John, po mojem mnenju je načrt Združenih držav in samega Donalda Trumpa pritiskati na Rusijo, in vzvod, ki ga želijo ustvariti zase, je, da na nek način preprečijo Rusiji pošiljanje nafte in plina. Ne vem, ali ste videli članek v Financial Timesu. Govori o tem, kako Združene države Amerike Ukrajini zagotavljajo cilje znotraj Rusije, globoko znotraj Rusije, da bi napadli rafinerije, cevovode znotraj Rusije, da bi ustvarili nekakšno motnjo, nekakšen notranji problem za Rusijo pri njenem izvozu nafte in plina. In pred dvema dnevoma smo imeli Scotta Bessenta (finančni minister ZDA), ki je vedno znova ponavljal, da bi Kitajska in Indija morali prenehati kupovati rusko nafto. Lahko jo kupujejo od Združenih držav Amerike. Na drugi strani pa Američani Ukrajini posredujejo obveščevalne podatke, cilje prek Evropejcev ali neposredno Ukrajincem, da napadejo cilje globoko v ruskem ozemlju, da bi Rusiji povzročili notranje težave. Kako bo to sprejela Putinova administracija in ljudje v Moskvi?

Vir: Posnetek zaslona, X

Helmer: Reakcija bi bila večplastna. Na ravni Kremlja, to je predsednika Putina, njegovega tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova, njegovega svetovalca za zunanjo politiko Jurija Ušakova in njegovega odposlanca (Kirilla Dmitrieva, direktorja Ruskega sklada za neposredne naložbe), ki ima nalogo spodbuditi Trumpovo administracijo, s ciljem, da se dogovori o (umiku) sankcijah in pogojih za rešitev ukrajinske vojne. Trump ne bo deležen nobene kritike Moskve. Pravzaprav bodo Trumpa še naprej hvalili, da bi, kot pravijo, »nadaljevali dogovore iz Aljaske

Predsednik Putin je generalštabu ukazal, da vojno konča z najmanjšimi možnimi človeškimi žrtvami na ruski strani.

Po drugi strani pa je predsednik Putin generalštabu ukazal, da vojno konča z najmanjšimi možnimi človeškimi žrtvami na ruski strani.

Torej gre za ogromno eskalacijo vojne kampanje, napade na električno infrastrukturo, vlake, razsvetljavo, kanalizacijo in vse funkcije mest, pekarne, predelavo in tako dalje, ter železnice.

V tem kontekstu druga stran nasprotuje Rusiji z nadaljevanjem vojne proti ruski ekonomiji.

In kot ste rekli, to poteka v več oblikah. Najprej ste omenili grožnjo sekundarnih sankcij, pritisk na Kitajsko in Indijo, glavne kupce ruske nafte, plina in premoga. To je več kot 80 % prodaje. Tako da, ko je Evropa prekinila trgovino z rusko energijo, se je ruska energija preusmerila predvsem na Indijo in Kitajsko.

Torej teorija vojne proti Rusiji je, da se uniči trgovino z nafto in plinom, s čimer se uniči ruska sposobnost za boj. In jih čim prej pripelje do kapitulacije. Eden od instrumentov so sekundarne sankcije.

Drug instrument so neposredni napadi na tankerje. V zadnjih tednih smo videli dva primera tega. Francoski zaseg tankerja Borussia pred Saint-Nazaire, ki je bil tanker pod zastavo Benina.

Spremenil je ime in zastavo. V časopisih Financial Times in Bloomberg ter protiruskih medijih ga opisujejo kot del »flote v senci«.

Zaseženi tanker z iranskim bencinom
Zaseženi tanker z iranskim bencinom. Vir: Posnetek zaslona, X

Z drugimi besedami, to je flota, ki krši sankcije, zgolj zahodne sankcije, zato so zasegli tanker.

Kapitan in njegov namestnik, oba kitajska državljana, sta bila pridržana. Kapitan je bil obtožen dveh kaznivih dejanj. Prvo je neupoštevanje francoskih vojaških ukazov. Drugič, ni pojasnil spremembe registracije.

Z drugimi besedami, izmišljene obtožbe, namenjene upočasnitvi plovila in njegovi zaustavitvi, ne da bi zasegli njegov tovor.

Enako potezo so uporabili Danci v Danski ožini z dolgoročno grožnjo zaprtja Danske ožine, ne z napadom na ruske tovore, ampak z njihovo zadržanjem iz izmišljenih razlogov.

Zaviranje procesa, zviševanje zavarovalnih premij, povečevanje negotovosti vsakega kupca ruske nafte, da bo ta dostavljena v predvidljivem času. To je neposreden napad na trgovino, ki grozi z zaprtjem Danske ožine, izhoda iz Baltskega morja v Atlantik.

In to je zelo resna grožnja ruski trgovinski logistiki.

Vrhovna poveljnica EU. Vir: Grok AI, posnetek zaslona

Tretja metoda je fizični napad, polaganje min in napad na tankerje. In tudi to se je že zgodilo. Torej obstajajo neposredne vojaške, psevdo-vojaške in sekundarne sankcije, gospodarski pritiski, ki so vsi del paketa gospodarske vojne.

In zakaj smo na tej stopnji? Ker so vse neposredne sankcije proti Rusiji od leta 2014, ki jih je uvedla Obamova administracija, spodletele. Niso uspele odvrniti ruskih vojaških uspehov.

In zakaj smo na tej stopnji? Ker so vse neposredne sankcije proti Rusiji od leta 2014, ki jih je uvedla Obamova administracija, spodletele. Niso uspele odvrniti ruskih vojaških uspehov.

Niso imele pomembnega vpliva na rusko gospodarstvo.

In niso naredile ničesar, kar bi škodovalo stabilni, izjemno visoki, 87-odstotni podpori predsedniku Putinu v javnosti.

Sankcije proti Rusiji so imele pozitiven učinek, saj so od leta 1996 skoraj za polovico generacije obrnile trend umika kapitala oligarhov, ki so ostali na oblasti pod Putinovo administracijo.

Tako je neuspeh gospodarske vojne proti Rusiji pripeljal do sedanjega stanja.

Domnevam, da to pojasnjuje, kar ste me prosili, naj pojasnim.

Nima R.Alkhorshid: Če pogledamo današnjo Evropo, recimo, da se Donald Trump odloči nadaljevati konflikt v Ukrajini, kaj mislijo Evropejci? Ali bodo pustili Ukrajino samo na frontni črti, da bo ubitih še več Ukrajincev? Ali pa nameravajo storiti nekaj, na primer poslati vojsko v Ukrajino ali zaostriti situacijo z Rusijo, morda z neposrednim vključevanjem v nekakšen konflikt? Ne govorim o napadu na Rusijo, ampak o pošiljanju več najemnikov, več vojaških uradnikov v Ukrajino, da jim pomagajo. Kaj mislijo Evropejci?

Vsaka evropska država ima svoje dobre, politične razloge za vojno z Rusijo.

Helmer: Trump ni tisti, ki sprejema odločitve. Preidimo zdaj k drugemu temeljnemu dejstvu. Vsaka evropska država ima svoje dobre, politične razloge za vojno z Rusijo.

Zato moramo pogledati vsako evropsko državo posebej, da razumemo odgovor na vaše vprašanje. Na splošno lahko rečemo, za razliko od nekaterih mojih kolegov iz ameriških blogov in podcastov, da Evropejci niso brez možganov.

To je njihova koalicija, toda to ni koalicija brez možganov. Niso neumni. Da, spodbujajo doktrino rasizma.

Da, ustvarili so informacijsko vojno, ki proizvaja fikcije, kot je »Novičok kot rusko orožje«, ki napada Združeno kraljestvo, nato pa Nemčijo in tako naprej. Vendar ima vsaka država, vsaka od teh velikih sil, svoj dober razlog za nadaljevanje vojne.

V primeru Francije francoska ustava v členu 16, odstavku 6, dovoljuje neposredno vladavino predsednika, če so interesi države ogroženi. Ne le v primeru neposredne vojaške grožnje, tudi takrat, ko so njeni interesi ogroženi.

Ustavo lahko preberem. Imam jo tu na desni strani. A preskočimo podrobnosti.

Opis in podoba bistva politike, ki je v osrednjih medijih ne boste našli... Vir: Posnetek zaslona, X

V skladu s francosko ustavo lahko predsednik vlada z izvršilnim diktatom. Predsednik Macron, ki se sooča z zadnjimi leti svojega drugega mandata, ki se konča leta 2027, je izredno nepriljubljen.

In dejansko vlada brez parlamenta, ne da bi se skliceval na 16. člen ustave.

Vendar je tukaj vojna z Rusijo in gospodarska vojna, ki smo jo pravkar opisali, ter grožnja, da bodo Rusi iz Ukrajine v Dansko, Poljsko in morda Francijo poslali drone, in tako naprej in naprej.

Vse to je del Macronovega poskusa, da bi vladal sam, kljuboval parlamentu, ki je sam tako razdeljen, da lahko glasuje le za nezaupnico premierju.

V skladu s francosko ustavo lahko predsednik vlada z izvršilnim diktatom. Macron zdaj vlada sam, diktatorsko, in vojna je bistvena za to obliko vladanja v skladu s francosko ustavo.

Macron pa lahko ponovno imenuje istega človeka za predsednika vlade, Sébastiena Le Corneuila.

Zakaj? Ker Macron zdaj vlada sam, diktatorsko, in vojna je bistvena za to obliko vladanja v skladu s francosko ustavo.

Kaj pa v Nemčiji?

V Nemčiji in v drugih evropskih državah imate veliko nepriljubljenost ideje o vojskovanju z Rusijo. Trump ima negativno stopnjo odobravanja minus 11. Je veliko bolj priljubljen, ali naj rečemo veliko manj nepriljubljen med ameriškimi volivci kot Evropejci, ki želijo nadaljevati vojno.

Melonijeva iz Italije ima priljubljenost minus 22. Friedrich Merz, nemški kancler, ima minus 30 odstotnih točk.

Kier Starmer pa ima minus 47.

To je že dno dna.

In nazadnje, Macron ima minus 55. Ko imate voditelje s šibko podporo, v vsakem primeru obstaja strah, da vas bo močnejši politik izločil.

V Nemčiji se Merz boji Zavezništva za Nemčijo, AfD. To zavezništvo zatira, napada njegove člane s policijskimi metodami in neusmiljeno propagando, češ da je mehko do Rusije. Da je šibko do Nemčije.

Zakaj? Ker je Merz zelo ranljiv za notranjo politiko AfD, predvsem za njeno politiko priseljevanja, in priseljevanje je prevladujoče kulturno, politično in gospodarsko vprašanje v vseh teh državah, ki ima različne oblike. V Združenem kraljestvu ni nič drugače.

Starmer, kot smo pravkar videli, je zelo nepriljubljen in vsekakor tako nepriljubljen ali še bolj kot torijski premierji, ki so vladali pred njim. In česa se boji?

Odgovor: poglejte ankete. V trenutni angleški politični sestavi ima Reformna stranka Nigela Faragea 35-odstotno podporo v anketah, v primerjavi z vladajočo stranko laburistov, ki ima 22 %, in toriji, ki imajo okoli 12 %.

Torej, v Starmerjevi glavi je nujnost, da na svoji ravni nepriljubljenosti ohrani stranko na oblasti proti njenemu glavnemu sovražniku, ki je Farageova Reformna stranka, in na več različnih načinov v angleški politiki boj proti Rusom, nadaljevanje vojne, ohranja Starmerja na oblasti.

Premierka Melonijeva, Alexander Stubb na Finskem, Donald Tusk na Poljskem… Na splošno je povsod enako, to so zelo nepopularni voditelji, ki verjamejo, da lahko ostanejo na oblasti, hranijo svoje volivce z denarjem, hranijo sebe, svojo družino in svoje prijatelje z denarjem ter nadaljujejo informacijsko vojno proti Rusiji.

Če bi se dejansko vključili v vojno z vojaškimi silami na terenu v Ukrajini, bi to spodkopalo njihove namene.

Ne, tega ne bodo storili. Zakaj?

To bi bilo v nasprotju s ciljem, ki sem ga pravkar opisal, kajne?

To so zelo nepopularni voditelji, ki verjamejo, da lahko ostanejo na oblasti, hranijo svoje volivce z denarjem, hranijo sebe, svojo družino in svoje prijatelje z denarjem ter nadaljujejo informacijsko vojno proti Rusiji.

Zato morajo nadaljevati vojno, militarizirati severno fronto, arktično fronto in tako naprej, ker je to del Trumpovega 5-odstotnega BDP za obrambne potrebe. Morajo storiti, kar hoče Trump, da bi se rešili carinskih kazni in ohranili svoje trgovinske pozicije, kar ohranja podporo njihovih volivcev, vse te stvari skupaj pa ustvarjajo soglasje, da je nadaljevanje vojne dobro za njih.

To ni neumno. Ni bedasto. Je cinično, zlobno, rasistično in tako dalje.

Lahko uporabite poljubno število pridevnikov, vendar je to bistveno. Vsi, ki poslušamo in razmišljamo o tem, razumemo, da imajo Evropejci v svojih glavah dobre razloge za nadaljevanje, vendar nimajo razloga za dejansko bojevanje.

Dejansko bojevanje namreč povzroča trupla.

Vojne žrtve in inflacija hitro uničijo vlade. To morajo preprečiti.

Da bi lahko nadaljevali vojno, so našli finančno rešitev.

Trump je našel svojo rešitev. Vi, Evropa, mi plačate, da vam dobavim sisteme Patriot, morda Tomahawke in vse ostalo, vi pa to daste Ukrajini.

Toda od kod denar?

Nekateri od teh zelo šibkih režimov ne morejo svojim državljanom naložiti več davkov, kot jim jih že nalagajo.

Ne morejo uničiti svojih bolnišnic, izobraževalnih sistemov in podobnega še bolj, kot so to že storili. Morajo najti nov vir, večmilijardni vojni sklad v dolarjih ali evrih.

Kaj so si izmislili? Zaplembo ruskih sredstev.

Tako bo Rusija plačala, da bodo lahko nadaljevali vojno proti Rusiji in ostali na oblasti.

To pomeni, če sprejmete ta argument, da bo ruska taktika ali ruska strategija kaznovanja Evropejcev in poskusa ločitve Evropejcev od Trumpa, propadla. Morala bo propasti. Iz istega razloga bo tudi ruska predpostavka, da je predsednik Trump priložnost za končanje vojne in da lahko prisili Evropejce, da sledijo njegovemu zgledu, propadla zaradi vseh političnih razlogov, ki sem jih pravkar pojasnil.

Nima R. Alkhorshid: Torej ruska strategija, politična strategija do Trumpa proti Evropi, temelji na napaki, veliki napaki. John, kaj menite o izjavi generalnega sekretarja Nata, da bo Kitajska prisilila Rusijo, da napade NATO?

Helmer: To je tako bizarno.

Takšne izjave so neverjetno neumne.

Nima R. Alkhorshid: John, to je tisto, kar je rekel Rutte. (Predvaja se posnetek, govori Rutte: »...da bo Kitajska prisilila mlajšega partnerja v tem odnosu, to je Rusijo pod vodstvom Vladimirja Putina, da se bo spopadla z NATO, da nas bo zaposlila. Zaradi vseh teh razlogov moramo poskrbeti, da bomo z njimi tesno sodelovali. Kar zadeva hibridne grožnje, je to seveda velika skrb in delamo na tem.«) Zdi se, da Evropejci menijo, da bi v odnosu ena stranka morala biti gospodar, druga pa podrejena. Toda to ni primer v odnosu med Rusijo in Kitajsko. Znotraj BRICS, če pogledate države, način, kako se obnašajo, potem vidite, da se poskušajo dogovarjati, komunicirati med seboj. Vidite, da so dali na stran medsebojne razlike in se trudijo narediti vse, da bi vzpostavili nekakšen odnos. Toda to ne deluje v glavah Evropejcev. Morajo imeti gospodarja, saj so Združene države njihov gospodar, ostale države pa vazali Združenih držav. Konec koncev, kaj je to, na kar Rutte namiguje v zvezi s Kitajsko?

Helmer: Naj pa najprej navedem nekaj uvodnih opomb o Marku Rutterju. Mark Rutte je bil predsednik vlade Nizozemske v času naraščanja sovraštva do Rusije, ki je sprožilo nizozemsko vojno proti Rusiji. Je lažnivec. Je lažnivec ogromnih razsežnosti, vendar politično uspešen. Na podlagi laži o MH17 je dolgo časa ohranjal koalicijo, da bi ostal predsednik vlade. Napisal sem knjigo o tem, kako je bila ta laž izvedena.

Gre za sestrelitev malezijskega letala nad vzhodno Ukrajino, za katero je bila obtožena Rusija in za katero so Nizozemci sodili v bistvu Rusiji, vendar štirim posameznikom, in tri od njih spoznali za krive.

Rutte je bil del in gonilna sila lažne mašinerije, ki je MH17 spremenila v orožje, tako kot je Novičok postal orožje v Združenem kraljestvu in kasneje v Nemčiji v primeru Alekseja Navalnega.

Mark Rutte je bil predsednik vlade Nizozemske v času naraščanja sovraštva do Rusije, ki je sprožilo nizozemsko vojno proti Rusiji. Je lažnivec. Je lažnivec ogromnih razsežnosti, vendar politično uspešen. Na podlagi laži o MH17 je dolgo časa ohranjal koalicijo, da bi ostal predsednik vlade. Napisal sem knjigo o tem, kako je bila ta laž izvedena.

To so ogromni poskusi, da se javno mnenje v teh državah prepriča, naj sprejme vojno stanje z Rusijo.

Najprej informacijska vojna, najprej propaganda, nato gospodarske sankcije s kaznimi, ki so jih Nizozemci plačali z ogromnimi izgubami v trgovini z Rusijo, in nazadnje zdaj preusmeritev Nata. To je tista vrsta laži, v kateri je Rutte uspešen.

Če si uspešen, laž ponavljaš, in on je dosegel napredovanje v NATO in se bolj javno kaže kot generalni sekretar NATO pod okriljem in vodstvom predsednika Trumpa, kar je v smislu odnosov z javnostjo precej učinkovitejše kot pri njegovih predhodnikih.

Vedno prijateljsko s francoskim avtokratom: Emmanuel Macron in Robert Golob. Vir: Posnetek zaslona, X

Kaj pa Rutte tam počne? No, poskuša obdržati predsednika Trumpa v zvezi NATO. Največja grožnja sistemu laži, ki je Rutteju omogočal ohranitev moči na Nizozemskem, je bila, da bi jih ZDA zapustile. Vsi se spominjajo, da je Trump postal zelo negativen do Nata, ker, citiram, zavezništvo ni opravljalo svojega dela.

Zato vsakič, ko Rutte govori o tem, da je treba vojno proti Rusiji prenesti na Kitajsko in Kitajsko spraviti pod nadzor Nata in tako naprej, poskuša podpreti tisto, kar meni, da je politika ZDA, v kateri je Kitajska glavna nevarnost.

Naj vam preberem iz New York Timesa, kaj je rekel, ko je poskušal Trumpa obdržati v Natu, tako da NATO uskladi s Trumpovim ciljem glede Kitajske.

Mark Rutte in Golob: Od laži do laži - do končne zmage... Vir: Posnetek zaslona, X

Če želite braniti ZDA, citiram Rutteja, »morate poskrbeti, da so tri stvari varne. Potrebujete varno Arktiko, ker se odpira in Kitajci in Rusi tam plujejo. Potrebujete varen Atlantik, ker je to vaše morje. To je ključnega pomena.«

Ko govori o vašem, misli Američane.

»In potrebujete varno Evropo, ker je tu Rusija, ki se neverjetno hitro obnavlja, ne da bi napadla Norveško, ampak da bi napadla ZDA. Če Arktika, Atlantski ocean in Evropa niso varni, imajo ZDA velik problem.« Ali vidite, kaj počne?

Rutte dejansko trdi, da smo na frontni liniji zaradi zaščite vas, gospod predsednik, očka Trump.

Kaj pa tam počne? No, poskuša obdržati predsednika Trumpa v zvezi NATO. Največja grožnja sistemu laži, ki je Rutteju omogočal ohranitev moči na Nizozemskem, je bila, da bi jih ZDA zapustile.

Drugič, potem govori o Kitajski, kjer poskuša predstaviti, da lahko NATO služi Trumpovim ciljem v boju proti njegovemu glavnemu sovražniku, Pekingu.

Navajam: »Predsednik Trump je sestavil odlično ekipo za zunanjo politiko, vključno z Marcom Rubiom, Petom Exethem in Mattom Whitakerjem, veleposlanikom tukaj pri Natu. In obstaja široko soglasje, da so ZDA nepogrešljiv del obrambe ozemlja Nata.«

To pomeni, da ne gre le za obrambo Evrope, ampak tudi za Združene države. ZDA niso varne, če Atlantik, Evropa in Arktika niso varni. To je njegova prva točka.

Druga točka, obstaja še drugi razlog, pravi Rutte, ponovno citiram, ki je povezan z Indopacifiškim območjem, Indijskim oceanom in Tihim oceanom.

Rutte: »Mi vas ščitimo, gospod Trump, vi pa ohranite NATO in se dogovorimo o financiranju ter političnih in vojaških odnosih. Ne morete zapustiti Nata. Ne morete zapustiti NATA, ker vam bomo pomagali napasti Kitajsko.«

»Obstaja vse večje zavedanje. In ne bodimo naivni. Če bi Xi Jinping napadel Tajvan, bi najprej poklical svojega zelo mlajšega partnerja v vsem tem, Vladimirja Vladimiroviča Putina, ki prebiva v Moskvi, in mu rekel: 'Hej, to bom naredil in potrebujem te, da jih zaposliš v Evropi z napadom na ozemlje Nata.' To je najverjetnejši potek dogodkov. Da bi jih odvrnili, moramo storiti dve stvari. Prvič, NATO mora biti tako močan, da Rusija tega nikoli ne bo storila. Drugič, sodelovati z Indopacifiško regijo, kar predsednik Trump zelo spodbuja.«

Vidite, Rutte v resnici pravi: »Mi vas ščitimo, gospod Trump, vi pa ohranite NATO in se dogovorimo o financiranju ter političnih in vojaških odnosih. Ne morete zapustiti Nata. Ne morete zapustiti NATA, ker vam bomo pomagali napasti Kitajsko.«

To je tisto, kar Rutte počne, sklene pogovor John Helmer.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek