REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Deli in vladaj: Trump se poslužuje »psihološke vojne za oslabitev Irana v pogajanjih«

Deli in vladaj: Trump se poslužuje »psihološke vojne za oslabitev Irana v pogajanjih«Vir: Posnetek zaslona, X

Donald Trump je svoje pogajalce ustavil pred potjo v Islamabad, kjer bi se morali srečati s pogajalci Irana.

Dejal je, da je škoda truda za pogajanja, češ da imajo ZDA v rokah »vse karte«.

Ob tem vztrajno ponavlja, da so iranski pogajalci medsebojno sprti in da sploh ni jasno, kdo v Teheranu vlada.

Te metode že imajo nekaj učinka.

Donald Trump je svoje pogajalce ustavil pred potjo v Islamabad, kjer bi se morali srečati s pogajalci Irana. Vojaška analitičarka opozarja, da gre za poseben vidik ameriške »specialne vojne.«

Pojavile so se zgodbe o sporu med vodstvom vojske (IRGC) in civilnimi uradniki v Iranu.

Vse več je tudi vprašanj o tem, kje je dejansko novi voditelj Moktaba Hamenej, ki ga niso videli že skoraj dva meseca.

V to propagandno orožarno morda spada tudi zadnji t. i. atentat ob srečanju Trumpa z novinarji, ki poročajo iz Bele hiše.

Vojaška analitičarka Patricia Marins opozarja, da gre v tem primeru za poseben vidik ameriške »specialne vojne.«

Američanom namreč na bojnem polju kaže zelo slabo, zato se poslužujejo stare taktike »deli in vladaj« ter upajo na uspeh.

»Temperament Donalda Trumpa je dobro znan tako ameriški javnosti kot tudi svetu.

Njegove izjave pogosto sledijo načelu podkopavanja uveljavljenih resnic, pri čemer uporablja retoriko, ki večinoma zveni neskladno ali pretirano; po njegovem mnenju se mora realnost prilagoditi njegovemu slogu.

A to ne pomeni, da med temi izjavami ni skrbno oblikovanih sporočil, ki jih usmerjajo strokovnjaki za psihološko vojno – področje, na katerem je Pentagon že od nekdaj imel vrhunske strokovnjake.«

»Mirovni predlogi so bili v prvem krogu izmenjani in zavrnjeni na premišljen način, z jasnim ciljem ustvariti zmedo in pridobiti čas, ne da bi bilo to preveč očitno.

Treba je zelo natančno preučiti stališče iranskih pogajalcev, pa tudi to, kako trgi in življenja milijard ljudi reagirajo na vsako njihovo izjavo ali molk.«

»Najprej in predvsem si je pomembno zapomniti: v tem scenariju ni nobenega konkretnega dokaza za nič. Vse se ocenjuje skozi vedenje, dejanja in izide, ki zbujajo sum, da poteka operacija te vrste, in danes to vsekakor drži.

Opazite lahko, kako pogosto v mednarodnih medijih in na družbenih omrežjih curljajo informacije, da je Iran 'zelo blizu sporazuma'.

Vendar, ko pogledate pogoje, ki so ušli v javnost, so ti selektivni in ne ustrezajo glavni pogajalski agendi.«

»Ta informacija doseže iransko poveljstvo, ki takoj vpraša pogajalce, ali je resnična. Predstavljajte si stopnjo nervoze v času vojne. Ta taktika je klasična in široko uporabljena.

Trump pogosto javno hvali inteligenco nekaterih iranskih pogajalcev. Za pogajalca nasprotne strani v vojnem času je prejemanje javnega komplimenta od Trumpa skoraj kot strel v lastno nogo. In tako psihološka vojna napreduje, korak za korakom.

Druga jasna strategija, ki jo je vredno opazovati, so pogovori v Islamabadu. Trumpova delegacija, ki jo vodi J. D. Vance, do Aragčija in Ghalibafa zavzema spoštljiv in celo prisrčen ton, hkrati pa ohranja ostro retoriko o uničenju IRGC.

To v javnosti ustvarja vtis, da obstajata dve poti: blaginja ob političnih in uničenje ob vojaških odločitvah.

Javno to sili iranske politike, da poskušajo pokazati nadzor nad vojsko, nadzor, ki ga v praksi dejansko ni, kar pa vseeno povzroča notranje trenje.

ZDA ob tem uvajajo izredno stroge sankcije proti podjetjem, povezanim z IRGC, hkrati pa signalizirajo, da bi lahko omilile omejitve v gospodarskih sektorjih, ki jih brani parlament.«

»Še enkrat, cilj je ustvariti razkol. Trump pogosto javno hvali inteligenco nekaterih iranskih pogajalcev. Za nasprotnega pogajalca v vojnem času je prejemanje javnega komplimenta od Trumpa skoraj kot strel v lastno nogo. In tako psihološka vojna napreduje, korak za korakom.

Ghalibafa in Aragčija poznam le skozi vlogi, ki ju igrata v tej krizi, in vem, da ima Ghalibaf močne zgodovinske vezi z IRGC. Prav na to točko želim priti.

Ko preučujemo zgodovino političnih odnosov v vojnih časih, vidimo jasen vzorec: ne glede na to, koliko vpliva ali lojalnosti ima nekdo, v trenutku, ko ta oseba postane pogajalec, začne imeti neposreden stik z nasprotnikom in se njena dejanja začnejo kazati, četudi minimalno, kot naklonjena drugi strani, se hitro pojavi nezaupanje,« opozarja analitičarka.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek