ponedeljek, 20. april 2026 leto 31 / št. 110
Napaka: V svetu običajno Stevanovićevo parlamentarno diplomacijo na Slovenskem razglašajo za - neprimerno!
Že kmalu? Zoran Stevanović v Kremlju... Vir: Fotomontaža, Insajder
Na predsednika Državnega zbora Zorana Stevanovića so se zaradi njegove napovedi, da bo obiskal Moskvo spravili praktično vsi »osrednji« mediji in komentatorji.
Očitki so bili različni, predvsem pa so se vrteli okoli znanih smeri verbalnih napadov –, da se s tem škodi skupni evropski zunanji politiki, da je potrebno take obiske usklajevati, da Državni zbor ni »turistična agencija« in podobno.
Najbolj ostri so bili prav v salonski Levici.
no ja tudi Mesec je bil na trenutke živčen, to pa ni ravno vrlina za kvalitetnega sogovorca. Za politika se pričakuje, da je miren in samozavesten. Tu ni debate.
— Serge (@serge_788) April 17, 2026
Asta Vrečko, ki je štiri leta vzdrževala isti sankcijski režim, ki ga je uvedla prejšnja Janševa vlada in ni naredila absolutno nič za ponovno odpiranje ruske hiše v Sloveniji, je ob napadih na Stevanovića ponavljala svoja proukrajinska in rusofobna stališča.
Pri tem so tako ona kot drugi kritiki predsednika DZ izhajali iz zmotnih predpostavk o tem, da je Rusija »agresor«, ki je Ukrajino »napadla« le zato, ker si želi več ozemlja.
Na tej podlagi pa so nato napadali Stevanovića zaradi njegovega domnevnega škodovanja slovenski in evropski zunanji politiki.
Težava tega pristopa je, da nima podlage ne v dejstvih in ne v ocenah tistih, ki so najboljši poznavalci te problematike.
To pa vsekakor niso države in politične vrhuške Evropske unije, pod vplivom ZDA, ki najraje sprejemajo točno tiste izkrivljene poglede, ki jim jih diktirajo v Washingtonu in Bruslju.
Prevod:
— Donald Duck & Mickey Mouse (@naravnosi) October 18, 2023
Nekateri so presenečeni nad Žižkovim govorom na knjižnem sejmu. In sprašujem se, zakaj je tako ekstremistični norec sploh povabljen - in redno piše v WELT.
@ulfposh
Tukaj s Stalinovo sliko nad posteljo
Gre za popolnoma iste poglede, kot jih širi tudi ideološki lakaj Washingtona Slavoj Žižek, ki je seveda tudi – ideolog Levice.
Filozof, ki nima pojma o mednarodni politiki je celo svetoval podpornicam Ukrajine, da ji čim prej dajo jedrsko orožje!
Da je bil temelj za ruski odziv v Ukrajini ne želja po pridobitvi ozemlja, pač pa širjenje zveze NATO in ogrožanje Rusije je temeljno dejstvo, na katerega opozarjajo najboljši evropski in ameriški poznavalci Rusije in Ukrajine.
To so na primer: George Kennan, Jack Matlock, Jeffrey Sachs, John Mearsheimer, William Burns, Henry Kissinger, Paul Nitze, Robert Gates, Noam Chomsky, Stephen Cohen, Richard Sakwa, Anatol Lieven, Ted Galen Carpenter, Barry Posen, Ray McGovern, Scott Ritter, Andrew Bacevich, Patrick Buchanan, Dimitri Simes, Oliver Stone in mnogi drugi…
1997: State Dept icon George Kennan, "who knew Russia best," fluent in both German and Russian, called Clinton's proposed NATO expansion, “the most fateful error of US policy in the post-Cold War era…"
— ADAM (@AdameMedia) September 5, 2025
His final words during a Senate hearing:
"Don't meddle in the Ukraine." pic.twitter.com/Ktl1yneRTl
Predvsem ameriški politolog John Mearsheimer večkrat poudarja, da se Rusija in Kitajska obnašata kot »odgovorni državi« v mednarodnih odnosih, ki jih neprestano destabilizirajo prav – ZDA.
Kako zelo razdiralna je politika ZDA in kako dejansko odgovorno se odzivajo Rusija, Kitajska, Indija, v Evropi pa predvsem Španija in druge države je danes jasno vsakomur.
Back in 2008, US Senator Bill Bradley called NATO’s expansion a colossal blunder.
— Richard (@ricwe123) February 18, 2026
He warned that breaking promises to Gorbachev would trap the West in a permanent cycle of hostility with Russia.
He was right.
Every warning ignored.
And now we’re living the consequences..... pic.twitter.com/gqpyWjlQ6H
Povezovanje z državami, ki v svetovni sistem vnašajo stabilnost in bodo imele še veliko večjo vlogo v prihodnje je zato prava, ne pa napačna pot.
Glede na to ni Stevanović tisti, ki vleče neracionalne poteze – nasprotno, neracionalni so poskusi drugih politikov v Sloveniji in EU, ki zaradi konformizma, črednega obnašanja, intelektualne lenosti, neznanja, nepoznavanja smeri sprememb v mednarodni skupnosti ali pa preprosto zaradi udobja in privzgojene navade, da vedno in brez razmišljanja sledijo ZDA - nasprotujejo normalizaciji odnosov z največjim evropskim gospodarstvom.
Ruskim.
In ne samo to.
Da je takšen obisk potreben in nujen kaže tudi vrsta drugih argumentov in sprememb v svetu.
100% provoked. pic.twitter.com/jAIZtdWnHd
— EMHouston (@EMHoustonSpeaks) April 17, 2026
Zunanjo politiko držav res vodijo šefi držav in zunanja ministrstva, toda tudi predsedniki parlamentov imajo po standardni parlamentarni praksi predstavniško vlogo države in pogosto opravljajo predstavitvene in protokolarne obiske v tujini.
Taki obiski so del običajnega parlamentarnega dialoga, ki se izvaja neodvisno od izvršilne veje oblasti.
Parlamentarni odbori in predsedniki parlamentov redno potujejo v države, s katerimi imajo diplomatske odnose, tudi če so te napete ali sporne.
Zunanja ministrica Fajonova si je ogledala Afriko.
— Miha Mojster (@MihaMojste24266) April 16, 2026
Tu smo, levičarji učijo nekaj, delajo nekaj drugega pic.twitter.com/0PNi3ojZSs
Potreba po dialogu
Da je dialog potreben pa ocenjuje tudi predsednica države.
Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v maju 2025 za medij Politico izrazila stališče, da je bila ena največjih napak Evropske unije prekinitev vseh oblik komunikacije z Rusijo po začetku vojne z Ukrajino.
Poudarila je, da EU potrebuje obliko »tihih diplomacij« – po njihovih besedah naj bi skupina »modrih mož in žensk« vzpostavila prve stike z Moskvo.
Brussels is reportedly working to restore ties with Moscow, Slovenian President Pirc-Musar.
— World News (@ferozwala) May 26, 2025
Von der Leyen said that her efforts are underway, per Politico.
Pirc-Musar believes cutting off dialogue with Russia was a mistake and calls for a ‘wise group’ to lead renewed talks… pic.twitter.com/XaPIMOnufA
Verjela je, da je »dialog, dialog, dialog« potreben, četudi ameriško vodeni pogovori še niso obrodili sadov.
Z ruskimi politiki sta ob tem doslej stike vzdrževala predvsem slovaški premier Robert Fico in Viktor Orbán.
Podobno kot madžarski premier Viktor Orbán, ki je svoje obiske v Moskvi po juliju 2024 utemeljeval z »mirovno misijo«, lahko tudi obisk predsednika slovenskega Državnega zbora služi kot signal, da Slovenija ohranja kanal komunikacije z Rusijo.
Ob tem je 19. decembra 2025 francoski predsednik Emmanuel Macron izjavil, da bi bilo »koristno« obnoviti dialog z ruskim predsednikom Vladinirjem Putinom in da bi morala Evropa najti načine za to »v prihodnjih tednih«.
Februarja 2026 je Macron poslal svojega najvišjega diplomata Emmanuela Bonneja v Moskvo na srečanje z Jurijem Ušakovom (svetovalec Putina).
Macron je izrazil željo, da se dialog z Rusijo obnovi »brez preveč posrednikov« in »z danim mandatom«.
The West was warned in plain sight in 2007, when Vladimir Putin stood in Munich and spelled out Russia’s red lines.
— Richard (@ricwe123) December 16, 2025
Instead of paying attention, it mocked him, dismissed the message, doubled down and shoved NATO expansion through the stroath of Russia.
Today’s chaos is not some… pic.twitter.com/U3GSmbOx4f
Pobude o dialogu z Rusijo na ravni EU in krhanje jastrebovskega odosa do Moskve v EU
Evropski svet (zima 2025/2026) je razpravljal o potrebi po dialogu z Rusijo februarja leta 2026.
Nekatere države so podprle idejo o posebnem odposlancu za Rusijo.
Make no mistake, these reckless, arrogant, and unelected EU bureaucrats are the true architects of conflict.
— Richard (@ricwe123) January 2, 2026
"If Europe cannot defeat Russia, how can we defeat China?"
(Kaja Kallas, EU High Representative) pic.twitter.com/uHAMAPE6zp
Poleg Francije so idejo o posebnem odposlancu javno podprle Avstrija, Češka, Luksemburg in Italija (premierka Giorgia Meloni).
Italijanska premierka je izrazila bojazen, da če EU govori samo z eno stranjo (Ukrajino), bo njen pozitiven prispevek omejen.
EU Foreign Policy Chief Kaja Kallas has openly called for trying to defeat Russia and split it into multiple new countries.
— Afshin Rattansi (@afshinrattansi) November 20, 2025
This is why the Trump Administration didn’t consult with her on the US-Russia plan to end the Ukraine proxy war, because all this person is interested in… https://t.co/Twz1VeBKsb pic.twitter.com/CRwRpBoEiX
Poročilo »Politica« iz marca 2025 ob tem navaja, da so nekateri EU diplomati kritizirali Kajo Kallas, da je »preveč jastrebovska« (too hawkish) glede Rusije in da »deluje kot predsednica vlade, ne kot diplomatka«.
Španija in Italija naj bi nasprotovali njeni oceni, da Moskva predstavlja »neposredno grožnjo« EU.
Eden od diplomatov je celo izjavil: »Če jo poslušaš, se zdi, da smo v vojni z Rusijo, kar ni v skladu z uradno EU linijo.«
To kaže, da se tudi znotraj EU jastrebovski odnos do Rusije krha.
Za Slovenijo bi bilo zato dobro, če ne bi bila med zadnjimi, ko bo potrebno znova krepiti odnose z Rusijo.
Takšen dialog je v skladu z dolgoročnimi prijateljskimi odnosi, ki jih ima Slovenija z Rusijo in glede na vse večji pomen Rusije in Kitajske v mednarodnih odnosih lahko Sloveniji zgolj koristi.
Mimogrede, Slovenija in Rusija imata še vedno polne diplomatske odnose.
Raven diplomatskih odnosov na primer kljub vojni v Ukrajini ni znižana na raven odpravnikov poslov.
Veleposlaniki obeh držav lahko prosto potujejo po vsaki od držav in se srečujejo z vsemi.
Zakaj bi bilo napačno, če bi do srečanja prišlo tudi na višji ravni – predsednikov parlamentov?
"You can't trust anything that the United States says. The Russians have figured this out themselves. The Iranians know it and the North Koreans know it and the Chinese know it"
— Richard (@ricwe123) January 5, 2026
-John Mearsheimer pic.twitter.com/NvzOO3ix7g
Kdor se temu izogiba, ne pozna pomena parlamentarne diplomacije v svetu.
Konec koncev, srečujeta se in pogovarjata tudi ruski in ameriški predsednik.
Ob tem je diplomacija še posebej pomembna v trenutku, ko bi se lahko zaradi vedno bolj obsežnega vpletanja evropskih držav v vojno v Ukrajini vsa Evropa spremenila v vojno območje, polno tarč za ruske rakete, kar bi verjetno škodovalo tudi Rusiji, a bi za zmeraj zapečatilo usodo Evrope – če se ne bi zgodilo še kaj hujšega…
Odpiranje komunikacijskih poti z Rusijo, tudi s pomočjo parlamentarne diplomacije, zato ne more biti v nasprotju z nobenimi dosedanjimi stališči slovenskih institucij ali institucij EU.
Absolutno je takšno ravnanje tudi v skladu s slovensko ustavo.
Sama ustava v 124. členu v okviru normiranja obrambe države izpostavlja, da slovenska varnostna politika izhaja predvsem »iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja«.
Obisk Moskve s strani predsednika Državnega zbora, ki je na državni ravni v Sloveniji nov politik in lahko prinese spremembe je po štirih letih ohlajenih odnosov, ki niso privedla do prav ničesar – nujna in utemeljena poteza.
Bravo, vsaj nekdo , ki pove to, kar veliko Slovencev ve in podpira. Poznam veliko Ukrajincev, ki so pristaši Rusije in želijo, da je njihovo ozemlje rusko. Zakaj podpiramo vojne dobičkarje, da se bogatijo na račun mednarodne pomoči. Tudi to je resnica, prikrita očem.
— Vera Krivec (@razdolzitev) January 20, 2026
Še več, odrekanje stikom zaradi nekakšnega nepojasnjenega strahu pred (neutemeljenimi) kritikami drugih držav ali pa zaradi kritik baltskih držav, ki vodijo izrazito rusofobno politiko (in so dejansko ugrabile zunanjo politiko EU), ki v sedanji obliki sploh ni primerna za Slovenijo, bi bila izdaja nacionalnih interesov Slovenije.
