sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
Angelika Mlinar skoraj postala žrtev cele vrste sporov znotraj vladajoče koalicije
Angelika Mlinar in DZ
V ozadju odhoda Levice iz vlade (ki sicer sploh ni bila v vladi) je tektonskih prelomnic cela vrsta.
Karel Erjavec in vsaj del njemu zvestega DeSUS-a je očitno nezadovoljen zaradi tega, kako je predsednik vlade Marjan Šarec ravnal v primeru kmetijske ministrice Aleksandre Pivec, protikandidatke Erjavcu na kongresu DeSUS-a januarja naslednje leto, kjer je predsednik vlade očitno nenadoma pozabil na svoj »kriterij sendviča«, na podlagi katerega je ob več tisočkrat manjšem prekršku lastnega poslanca (v primerjavi s prekrški Pivčeve) zahteval njegov odstop.
Obenem je javna skrivnost, da se DeSUS in SAB pulita za iste glasove upokojencev in si zato velikokrat nasprotujeta – zadnjič smo to videli ob glasovanju o dodatkih za pokojnine, kjer je predlog SAB prevladal nad predlogi DeSUS-a.
Zato podpora Angeliki Mlinar v Erjavčevi stranki očitno sploh ni bila zagotovljena.
Analitik @Andrazus v luči zasliševanj kandidatke za kohezijsko ministrico Angeliko Mlinar o tem, kako nekatere razprave v državnem zboru "vedno pogosteje podlegajo logiki populističnega diskurza"https://t.co/NFQVhKWjQA
— Žana Vertačnik (@ZanaVertacnik) December 18, 2019
Predsednik vlade je očitno nenadoma pozabil na svoj 'kriterij sendviča', na podlagi katerega je ob več tisočkrat manjšem prekršku lastnega poslanca (v primerjavi s prekrški Pivčeve) zahteval njegov odstop.
Občutek, da jih ne jemljejo resno in da v SAB računajo na avtomatsko podporo SNS-a, ki jih iz SAB-a niso niti poklicali, da bi jih prosili za podporo, je očitno vplivala na to, da Mlinarjevo, ki je sicer zavedna Slovenka in jo je bil SNS v začetku celo bil pripravljen podpreti, ni podprla niti ta stranka.
Veliko komentarjev je bilo tudi zaradi ekspresnega pridobivanja državljanstva Mlinarjeve.
Nekateri komentarji poslancev so bili ob tem res povsem neprimerni.
Nekateri poslanci so jo spraševali celo o njenem poreklu, o tem, kje bo živela in podobno, kar s področjem kohezije seveda nima nobene zveze.
Toda neposredna povezava med hitrim pridobivanjem državljanstva zaradi imenovanja na ministrsko funkcijo je pustila neprijeten vtis, da je Angelika Mlinar postala državljanka Slovenije samo zaradi imenovanja in da je državljanstvo »vzela« le pod pogojem, da ji »prijateljica zrihta službo«, kot je zapisal eden od komentatorjev na družbenih omrežjih.
Podobna razmišljanja pa so prevladovala tudi med delom poslancev.
Ob tem je celoten zaplet nastal tudi zato, ker SAB na isto ministrsko mesto že tretjič predlaga novega kandidata, saj sta prejšnja dva odstopila sama ali zaradi lastnih napak.
Za njuno imenovanje pa je bila seveda najbolj odgovorna - SAB. Torej Alenka Bratušek.
Luka Mesec o tem, da neoliberalcev kot je Angelika Mlinar ni treba uvažati https://t.co/TRkybiv4nT via @Dnevnik_si
— Andrej Albreht (@dreychee) December 19, 2019
Ob tem je celoten zaplet nastal tudi zato, ker SAB na isto ministrsko mesto že tretjič predlaga novega kandidata, saj sta prejšnja dva odstopila sama ali zaradi lastnih napak. Za njuno imenovanje pa je bila seveda najbolj odgovorna - SAB.
Levica Angelike Mlinar ni bo podprla zato, ker pripada zagovornikom »neoliberalizma«, SDS in NSi pa zaradi nasprotovanja vladi Marjana Šarca.
Vse to je kazalo na to, da se Mlinarjevi po debaklu na evropskih volitvah kot kandidatki SAB obeta še zavrnitev v Državnem zboru. Vendar se to ni zgodilo, čeprav Mlinarjeva ni prepričala pristojnih odborov.
Premier Marjan Šarec je po zaslišanju kandidatke za kohezijsko ministrico Angelike Mlinar predsednika DZ-ja Dejana Židana sicer obvestil, da se odpoveduje pravici predlagati drugega kandidata za ministra.
Odbor za zadeve EU-ja je sklep o tem, da je bila predstavitev Mlinarjeve ustrezna, zavrnil z devetimi glasovi proti sedmim, odbor za gospodarstvo pa z osmimi proti osmim.
— Branko Gaber (@PublishWall_si) December 19, 2019
Šarec je imel po obvestilih odborov skladno s poslovnikom DZ-ja tri dni časa za možnost umika kandidature Mlinarjeve, a kot je razvidno iz njegovega obvestila Židanu, vztraja pri kandidaturi kandidatke SAB-a za ministrico brez resorja, pristojno za razvoj, strateške projekte in kohezijo.
Mlinarjevo je predlagala Stranka Alenke Bratušek (SAB), uradno pa je njeno kandidaturo parlamentu predlagal predsednik vlade Marjan Šarec.
Njena neizvolitev pa bi sprožila nove napetosti v koaliciji. Če bo izvoljena, ne bo ministrica stranke SAB, ampak vlade Marjana Šarca, je opozorila predsednica SAB-a Alenka Bratušek. Tako bi pričakovala od Šarca več dejavnosti, da v DZ-ju zagotovi podporo za njeno izvolitev, je dejala Bratuškova.
Na vprašanje, ali torej Šarec ni opravil domače naloge, je odgovorila, da je dejstvo, da manjšinska vlada na parlamentarnih odborih nima večine. Kot je povedala, je Šarca že pred mesecem dni vprašala, kje in kako bo kandidatki ali kandidatu zagotovil podporo.
»Zelo dolgo ve, da je v naših očeh to absolutno njegova naloga in naloga koalicije, če sploh še je,« je ostra Bratuškova, ki je celo pozivala k volitvam zaradi nedelovanja koalicije in Marjanu Šarcu celo v maniri »nadministrice« sporočila, da bi ona v primeru zavrnitve Mlinarjeve v parlamentu – odstopila.
Seveda pa se takoj zastavlja vprašanje, zakaj naj bi odstopil Marjan Šarec, ne pa Alenka Bratušek, saj je prav predsednica SAB predlagala Mlinarjevo, pri tem pa očitno naredila celo vrsto napak – pozabila, da Mlinarjeva nima slovenskega državljanstva, predlagala kandidatko prepozno in ob tem očitno ni sama prosila za podporo še drugih strank, kar bi bilo seveda pričakovano, saj to ne more biti samo naloga Marjana Šarca in LMŠ.
Menda o kandidatki za ministrico javnost premalo vé. Der Standard lahko priskoči na pomoč. https://t.co/9XxOjEJkEY
— Nina (@Mauhlerca) December 19, 2019
Se usesti v svoj fotelj in čakati, da bo to samo ena stranka naredila, in takrat, ko se zazna, da nekaj lahko ne bi uspelo, kazati s prstom na LMŠ, tam, kjer pa uspe in to LMŠ zagotovi, pa se hvaliti, ni primerno.
Bratuškova je sicer pojasnila, da bi bila neizvolitev Mlinarjeve v DZ-ju velika nezaupnica vladi, še najbolj pa prvemu med ministri.
Po njenih besedah so se v SAB-u vedno pripravljeni pogovarjati glede podpore v poslanskih skupinah, a ekipo sestavlja predsednik vlade. »On je odgovoren za to, da to zgodbo sestavi tako, da bo lahko vlada delovala še naprej,« je dodala – na lastno odgovornost pa je pozabila.
Na to je Bratuškovo jedko opozoril tudi poslanec LMŠ Brane Golubović, ki je na vprašanje, ali so sedaj oni v LMŠ-ju tisti, ki iščejo glasove, odgovoril: »Nekateri politiko jemljemo kot aktivno delo, nekateri pa kot prelaganje odgovornosti na druge.«
Če bi jaz bila predsednica vlade bi odstopila
— S.O.S. (@kriznimenedzer) December 18, 2019
Alenka Bratušek.
O morebitni nezaupnici kandidatki za ministrico, (Angelika) Mlinar-jevi.
Ljubljana dec 2019#funnyvideos pic.twitter.com/IGuaRxCfkL
Ob tem je poudaril, da je odgovornost manjšinske vlade, da vseh pet partnerjev išče glasove in jih tudi sami zagotavljajo.
»Se usesti v svoj fotelj in čakati, da bo to samo ena stranka naredila, in takrat, ko se zazna, da nekaj lahko ne bi uspelo, kazati s prstom na LMŠ, tam, kjer pa uspe in to LMŠ zagotovi, pa se hvaliti, ni primerno,« je partnerjem sporočil Golubović.
Vodja poslancev SMC-ja Igor Zorčič pa je na podoben način ocenil, da je razloge za zaplete potrebno iskati tako pri DeSUS-u kot tudi SAB-u, ker niso prej predlagali kandidatke.
Iskanje vzrokov za neuspeh pri lastnih predlogih pa ni ravno dobra podlaga za delo vlade.
Marjan Šarec je bil v zadnjih dnevih precej odsoten iz Slovenije.
[RIBIŠTVO] Uspeli smo zagotoviti posebno obravnavo v EU, ki omogoča trajnostni razvoj in ohranitev tradicionalnih vzorcev ribištva. Dogovor vključuje dovoljenje za ulov 300 ton letno modre ribe, za belo pa skupno 3000 ribolovnih dni. Ponosna, da smo uspeli izpogajti to izjemo. pic.twitter.com/p8YxuXIL3x
— Aleksandra Pivec (@APivec) December 17, 2019
Nazadnje je bil v Srbiji, na skupnem zasedanju vlad. In to v času, ko srbska opozicija bojkotira volitve in je država v hišni zapor za tri mesece nezakonito zaprla »žvižgača«, ki je novinarjem razkril korupcijo pri prodaji vojaške opreme v vrhu srbske oblasti.
Skupna seja obeh vlad, slovenske in srbske, je bila v takšnih okoliščinah gotovo napačna.
Odsotnost predsednika vlade iz Slovenije pa je bila slaba tudi na področju notranje politike.
Morda je bila to dobra poteza pri »kupovanju časa« v primeru odločitve o usodi Pivčeve (ki se kljub bolezni, ki jo je domnevno priklenila za posteljo - ves čas oglaša prek Twitterja, da bi poudarila dosežke svojega ministrstva), vendar se mu je ta odsotnost vrnila kot bumerang v primeru Mlinarjeve …
Na koncu je bila vendarle izvoljena - toda le zaradi odsotnosti Zmaga Jelinčiča s seje in vzdržanega glasu njegovega poslanca.
