Angelika Mlinar brez podpore odborov parlamenta: dobra v Avstriji, slaba v Sloveniji?

Zaslišanje Angelike Mlinar, kandidatke za kohezijsko ministrico se je končalo brez podpore kandidatki, ki je ekspresno hitro dobila slovensko državljanstvo in se ji obeta mesto ministrice.

Kandidatka za ministrico brez resorja, pristojna za razvoj in kohezijsko politiko, Angelika Mlinar po večurnem zaslišanju ni prepričala članov parlamentarnih odborov za EU in gospodarstvo.

Odbor za zadeve EU-ja je sklep o tem, da je bila predstavitev Mlinarjeve ustrezna, zavrnil z devetimi glasovi proti sedmim, odbor za gospodarstvo pa z osmimi proti osmim.

Predsednica SAB @ABratusek: Ce kandidatka za kohezijsko ministrico @AngelikaMlinar jutri pade v DZ, bi sama na mestu PV @sarecmarjan odstopila #koalicija @24UR @24ur_com pic.twitter.com/nQof9tQhf2

— Anže Božič (@AnzeBozic) December 18, 2019

In vse to kljub temu, da vlada že od septembra nima ministra za resor, ki je odgovoren za črpanje evropskih sredstev.

Kar je nekoliko neodgovorno do države. Sploh če nastope Angelike Mlinar primerjamo z uspehi obeh njenih predhodnikov, saj ju po znanju zagotovo - prekaša.

Mlinarjeva po zaslišanju pred parlamentarnima odboroma za EU in gospodarstvo, ki sta njeno predstavitev ocenila za neustrezno, izjav ni dajala.

V uvodu svojega nastopa pa je dejala, da je Slovenija solidna na področju črpanja evropskih sredstev, se pa stvari lahko izboljšajo: »Za to bo treba osvežiti akcijski načrt, ga redno spremljati in striktno izvajati«.

Po njenih besedah so evropska sredstva pomemben vir financiranja razvoja Slovenije, »lahko rečemo, da za Slovenijo celo najpomembnejši«.

Zavzela se je predvsem za vlaganje v raziskave in razvoj, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, povečanje konkurenčnosti manjših in srednjih velikih podjetij ter regionalni in urbani razvoj.

Jernej Pavlič, generalni sekretar SAB, je v pisnem odzivu zapisal: »V SAB-u smo predlagali najboljšo kandidatko za ta resor, osebo z znanjem in bruseljskimi izkušnjami. Mlinarjeva je zaslišanje opravila odlično, veliko bolje od nekaterih, ki so že bili ministri, in bi si zato zaslužila podporo pristojnih dveh odborov.«

Takšno glasovanje je po mnenju Jerneja Pavliča »samo izraz tega, da imamo manjšinsko vlado in da koalicija na nobenem odboru nima večine«.

Po besedah generalnega sekretarja SAB je torej glasovanje članov parlamentarnih odborov, ki sta predstavitev Mlinarjeve ocenila kot neustrezno, le izraz manjšinske vlade.

Prepričan je, da je glasovanje v DZ-ju nekaj drugega, in v SAB-u so prepričani, da kandidatka lahko dobi podporo na plenarni seji in postane ministrica.

Spomnil je, da je opozicija v preteklosti že podprla njihove predloge, med njimi dvig odmernega odstotka za pokojnine in brezplačni javni prevoz za upokojence.

»In Angelika Mlinar je nov dober predlog,« je zapisal Pavlič, prepričan, da bi za Slovenijo kot ministrica lahko veliko naredila.

Ne glede na to pa bi Angelika Mlinar lahko dobila podporo v Državnem zboru – in zaradi »nacionalnega interesa« ima seveda tudi Slovenska nacionalna stranka (SNS) dovolj razlogov, da podpre zavedno Slovenko, Angeliko Mlinar.

Glasovi SNS pa bodo očitno znova zelo pomembni.

Mlinarjeva se je namreč zavzemala tudi za pravice koroških Slovencev in manjšin, in tudi v avstrijskem parlamentu govorila slovensko, kar v SNS gotovo ne bodo spregledali.

Dajmo #Slovenija, saj zmoreš in znaš! @strankalevica, na sedi Državnega zbora imate popravni izpit, lepo bi bilo, da ga naredite! @AngelikaMlinar ni slaba izbira, podprite jo, saj delujete za dobro državljanov, tako pravite. #AngelikaMlinar #StrankaLevica https://t.co/RFwlNL3N7f

— dr. Brigita Skela Savič (@BSkelaSavic) December 18, 2019

Mlinarjeva je že tretja oseba, ki jo je Stranka Alenke Bratušek predlagala za ta položaj. Njena kandidatura je bila negotova, ker do ponedeljka ni imela slovenskega državljanstva, kar je imelo vpliv tudi na razpravo.

Je pa nekoliko nenavadno, da precej izobražena Angelika Mlinar, ki je bila dovolj dobra za avstrijsko poslanko, ni prepričala slovenskih poslancev.

Slovenija ima na voljo 3,07 milijarde evrov kohezijskih (»povezovalnih«) sredstev, ta pa so usmerjena v ključna področja za doseganje gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in socialno vključenost.