sobota, 23. november 2024 leto 29 / št. 328
DZ: SAB ob pokojninah »povozila« DeSUS, ukinitev dodatka za delovno aktivnost pa doživela zavrnitev
Ob glasovanju o obeh proračunih je bilo najpomembnejše politično vprašanje ob odločanju v Državnem zboru povezano z vprašanjem dodatka za delovno aktivnost, ki se izplačuje delovno aktivnim prejemnikom denarne socialne pomoči.
Kot je bilo jasno že pred glasovanjem pa po vetu državnega sveta v DZ namreč za njegovo ukinitev ni bilo zadostne večine. Ministrica Ksenija Klampfer se je sicer »predala« že prej in je napovedala, da podpore ne bodo niti iskali.
Brez podpore stranke SD namreč ukinitev tega dodatka ni imelo možnosti za potrditev. Za ukinitev bi moralo glasovati 46 poslancev, a jih je bilo za le 39, proti pa 20.
Glede na to, da @sarecmarjan pravi, da je na voljo dovolj služb in zato ni več potreben dodatek za delovno aktivnost, me zanima zakaj poslanci prejemajo 80 % nadomestilo plače po prenehanju mandata, saj se lahko takoj zaposlijo?
— Tjaša Zavrh - Zombi (@TjasaZavrh) October 24, 2019
Prvič so v DZ za novelo glasovali poslanci LMŠ, SMC, DeSUS in SNS. V SDS so se glasovanja vzdržali, prav tako večina poslancev NSi. Proti so bili v SD in Levici, poslanci SAB pa so glasovali različno.
V igri pa je bilo okoli 8 milijonov evrov. Vlada bi sicer z ukinitvijo dodatka privarčevala 16 milijonov evrov, od tega pa jih je nameravala 8 milijonov vložiti v javna dela.
Dodaten problem je bil, da so po predlogu SDS v istem paketu sprejeli tudi novelo, ki je uvajala prisilno delo prejemnikom socialne pomoči, ob predpostavki, da se prav zaradi omenjenih dodatkov nezaposleni ne želijo zaposliti.
Kar pa pred tem niso dokazovali nikakršni empirični podatki.
Hvalaaa. Moja teta joka, prijateljica presrečna. Hvala vam za borbo.
— Metka Smole (@MetkaSmole) November 22, 2019
A se da kje dobit magnetogram glasovanja?
Ob ponovnem glasovanju so v NSi enotno glasovali za novelo, medtem ko so se v SDS glasovanja znova vzdržali. Menda zato, da bi lene brezposelne vzpodbudili k iskanju dela.
Tadeja Šuštar (NSi) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin povedala, da bodo novelo podprli, ker število prejemnikov socialnih transferjev narašča in to kljub temu, da v državi ni več gospodarske krize in da mnoga podjetja ne najdejo delavcev. »To je nesprejemljivo,« je dejala.
Ostale stranke so glasovale kot prej.
Proti noveli so se odločno izrekli v Levici in SD. »Danes imate priložnost, da 24.000 socialno ogroženim članom naše skupnosti ne vzamete do 205 evrov pomoči, kot to od vas pričakuje vlada,« je poslance pozval Miha Kordiš in bil pri pozivu očitno uspešen. Opozoril je, da bi ukinitev dodatka le še povečala revščino tistih, ki so že zdaj revni.
Marko Koprivc (SD) pa je spomnil, da dodatek večinoma prejemajo tisti, ki so zaposleni, a ne zaslužijo dovolj za normalno preživetje.
»Ukinitev dodatka bi zanje pomenila poslabšanje socialnega položaja in jih potisnila v še večjo revščino,« je dejal.
.@AlexRebersek: Sprašujem vas ali se materi samohranilki ali revežu pomaga tako, da se mu znesek socialne pomoči iz 390 EUR dvigne na 410 EUR. Da se jim da dodatek za delovno aktivnost? Ali je tak človek potem kaj manj »reven«?
— NSi (@NovaSlovenija) October 24, 2019
Še pred četrtkovo obravnavo novele v DZ so se sicer pred poslopjem hrama demokracije zbrali predstavniki nevladnih organizacij in opozorili na stisko, v kateri bi se znašli nekateri, če bi jim ukinili dodatek.
V ta namen sta Inštitut 8. marec in Sindikat Mladi plus tudi predstavila konkretne zgodbe ljudi, ki bi jih ukinitev dodatka najbolj prizadela.
Tudi zato so ob samem glasovanju o proračunu celo opozicijske stranke uspele s kakšnimi dopolnili, Levica pa ni bila uspešna pri nobenem.
Obenem je Alenka Bratušek uspela premagati Karla Erjavca ob vprašanju, kakšna naj bo izredna uskladitev pokojnin.
DeSUS je namreč vztrajal, da je najbolj pravično izplačilo letnega dodatka v petih razredih. Predlog SAB pa je predvideval, da se izredna uskladitev pokojnin opravi v enakem znesku za vse upokojence, tako da se razlike med upokojenci ne bi povečevale.
Na cesto bo treba iti! #upokojenci #pokojnine @had https://t.co/yS2vJcHkF2
— dr. Brigita Skela Savič (@BSkelaSavic) November 21, 2019
Redno usklajevanje pa seveda ostaja v odstotkih in ohranja realne vrednosti pokojnin. Na koncu je prevladala rešitev SAB.
Obenem pa so komentatorji opazili, da ob sprejemanju obeh proračunih Marjana Šarca v Državni zbor sploh ni bilo. Kljub temu, da je pred tem celo napovedoval, da bi bil pripravljen vezati tudi zaupnico na sprejem proračunov.