Ukinjen dodatek za delovno aktivnost: brezposelnim prisilno delo, bogatim pa z davki še več dohodka

Državni zbor je s 34 glasovi za in 18 proti sprejel novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost.

Istočasno so poslanci razpravljali tudi o pokojninski noveli ter o zaostrovanju uporabe pirotehnike ter oba zakona poslali v nadaljnjo obravnavo.

Za novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih so glasovali poslanci strank LMŠ, SMC, DeSUS in SNS.

V SDS-u so se glasovanja vzdržali, prav tako večina poslancev NSi-ja.

Ukinitev dodatka za delovno aktivnost bo državnemu proračunu prinesla 16M evrov. Pri slovenskem proračunu se bo to poznalo ravno toliko, kot če nekdo s povprečno plačo najde na tleh kovanec za 10centov.
Za ljudi, ki danes prijemajo ta dodatek,pa bo ukinitev velik finančni udarec. https://t.co/vRQBfM4yFy

— Klemen Mesarec (@KlemenMesarec) October 29, 2019

Proti so bili v SD-ju in Levici, poslanci SAB-a pa so glasovali različno.

Predlog je sicer zagovarjala Ksenija Klampfer, ministrica iz vrst SMC.

Med parlamentarnimi strankami so predlogu najglasneje nasprotovali prav v Levici, kar je po  pričakovanjih še dodatno zaostrilo njene odnose s koalicijo. V Levici so namreč prepričani, da gre za protisocialen ukrep, vladi pa so očitali, da se je odločila varčevati na revnih ter da ljudi, ki prejemajo dodatek, potiska pod prag revščine.

Ukinitev dodatka za delovno aktivnost so predlagali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z argumentom, da dodatek nima enakega učinka kot ob uvedbi leta 2012 in ljudi ne spodbuja k zaposlovanju, ampak povzroča neaktivnost v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile.

Dodatek je bil namreč uveden z namenom, da bi tiste, ki so se bili pripravljeni vključiti v delo ali pri njem vztrajati, dodatno nagradili, hkrati pa je služil kot neke vrste socialni korektiv, saj je denarna socialna pomoč takrat znašala le 230 evrov, medtem ko danes znaša 402 evra in se je skupaj z dodatkom zelo približala minimalni plači.

Doslej je dodatek prejemalo nekaj manj kot 10.000 ljudi, njegova višina pa se je gibala med 50 in okoli 200 evri.

Ja. Poslanci si dvignejo plače za 20%, izplačajo si 500 eur ne izplačane ga regresa. 800 eur si izplačajo več od dohodnine, višje sejnine.
Revnemu, ki nima nič vzamejo dodatek za delovno aktivnost in večino pustijo na 280 eur. https://t.co/nSbU0CbGoJ

— Metka Smole (@MetkaSmole) October 29, 2019

Na ministrstvu načrtujejo, da bo država z ukinitvijo dodatka na letni ravni privarčevala 16 milijonov evrov, ob čemer poudarjajo, da njihov osnovni namen ni varčevanje, pač pa brezposelne spodbuditi, da se čim prej zaposlijo.

Poudarjajo tudi, da bodo tisti, ki bodo izgubili dodatek, upravičeni do višjih nekaterih drugih socialnih prejemkov.

Vendar pa je težava tega pristopa v tem, da krivdo za »nezaposlitev« vidi predvsem na strani delojemalcev. Vendar podatki o padajoči nezaposlenosti kažejo, da se iskalci zaposlitve v Sloveniji radi redno zaposlijo, če je to seveda sploh mogoče.

Prav tako ni logično navajanje, da se prejemniki dodatka ne bi želeli redno zaposliti zaradi previsokih dodatkov, saj je očitno, da socialno varnost in pokojnino prinaša le redna zaposlitev, ne pa začasna »vključenost v delo.«

Sprejemanje novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih so zato spremljali pozivi nevladnih organizacij, naj DZ dodatka ne ukine.

Ob tem so sprejeli še dopolnilo opozicijske SDS, s katerim so v zakon vnesli rešitev, po kateri bi se brezposelni lahko vključili tudi v javna dela, ki zahtevajo nižjo stopnjo izobrazbe, kot je njihova. Že na matičnem odboru pa so v zakonsko besedilo na predlog SDS-a vključili dopolnilo, s katerim se bodo morali prejemniki denarne socialne pomoči, sposobni za delo, vključiti v javna dela, sicer se jim denarna pomoč zmanjša na polovico.

Zavrnili pa so dopolnilo Levice, ki je predlagala črtanje člena, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost.

Poslanci ukinjajo dodatek za delovno aktivnost, Banka Slovenije odvzame kreditno sposobnost 500 000 državljankam in državljanom, Vlada se požvižga na fašistični teror nad Katalonci... #zaustavitezemljusilazim

— Andrej Omerzel (@omerzelandrej) October 29, 2019

Kot so poudarili v Levici, bo ukrep prizadel veliko ljudi, predvsem tiste, ki so delno zaposleni, pa še vedno potrebujejo denarno socialno pomoč, matere samohranilke in družine z več otroki, v katerih je zaposlen le eden od staršev.

»Upravičenci lahko pričakujete spremembe z mesecem decembrom. Ukinitev so s svojo podporo (ali pasivnostjo) omogočili poslanci iz vrst LMŠ, SMC, DeSUS, SAB in SNS (ter SDS in NSi). Kar je še huje, vlada je sprejela tudi amandma SDS, ki od prejemnikov socialne pomoči zahteva, da sprejmejo javno delo, če želijo še naprej prejemati pomoč. Ne samo socialni rezi, tudi prisilno delo revnih, torej,« so se na družbenih omrežjih kritično odzvali v Levici.

Vladne novele niso podprli niti v koalicijskem SD-ju, kjer jih skrbi, kaj se bo zgodilo s prejemniki dodatka. Po njihovem mnenju bi morala biti popolna ukinitev dodatka skrajni ukrep za hitrejšo aktivacijo prejemnikov denarne socialne pomoči, pred tem bi denimo lahko znižali njegovo višino ali zaostrili pogoje za pridobitev tega dodatka.

Zakaj ministrstvo ukinja dodatek za delovno aktivnost / poslanci, pamet v roke pri glasovanjuhttps://t.co/rpcTTit35r

— Roni Kordiš (@had) October 29, 2019

Novelo so med drugim podprli tudi Tadeja Šuštar iz NSi-ja, Marko Bandelli iz SAB-a ter oba poslanca narodnih skupnosti.

Ostali poslanci NSi-ja so se večinoma vzdržali, Franc Kramar iz SAB-a je bil proti, ostali poslanci SAB-a pa niso prijavili navzočnosti.