NSi prihaja, Levica odhaja: zahteva za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je napoved odhoda Levice iz vlade

Bo Levica izstopila, NSi pa vstopila v vladno koalicijo?

Takšen razplet v luči prihodnje gospodarske krize in zahtev Levice postaja z nastopom jeseni vse verjetnejši.

Vse torej kaže, da nas čaka vroča politična jesen. Levica je namreč vladi postavila nov ultimat.

V dogovorih med vlado in Levico je jasno zapisano, da se bo ukinitev izvedla s prenosom v obvezno zdravstveno zavarovanje in to še v letošnjem letu. Sprejem tega zakona je za Levico temelj sodelovanja z vlado.

Podrobneje:https://t.co/modI4WKMBk

— Levica (@strankalevica) August 28, 2019

Na prvem koalicijskem sestanku po počitnicah bo imela vladna peterica pred seboj zahtevo Levice, da v mesecu dni uskladi strankin predlog zakona o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

To je sicer tudi cilj iz koalicijske pogodbe, vendar pod pogojem, da so zagotovljeni finančni in drugi pogoji za ta korak. Ob oblakih krize, ki se že vidijo na gospodarskem obzorju pa je malo verjetno, da bi ostale članice koalicije lahko hitro podprle predlog Levice.

Če ne bo podpore zakonu o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo sodelovanje Levice s Šarčevo vlado končano. V mesecu dni pa bo težko najti rešitev.

Stroški dopolnilnega zavarovanja namreč rastejo - pred desetimi leti je položnica znašala 22 evrov, letos bo že 35 evrov - kar je za upokojence, prekarce in mnoge druge vedno težje dosegljiv znesek.

— Levica (@strankalevica) August 28, 2019

Tega se zavedajo tudi v Levici, zato njihov ultimat, da bodo v primeru koalicijsko nepodprtega zakona končali svoje sodelovanje z vlado in glasovali proti proračunskim dokumentom za prihodnji dve leti, nekateri razumejo tudi kot napoved Levice za izhod iz koalicije.

Vendar to  najverjetneje še ne bi pomenilo konca vlade premierja Marjana Šarca, saj roko za projektno sodelovanje po novem ponuja Nova Slovenija (NSi).

LMŠ pa ima težave tudi zaradi spornega kadrovanja generalnega sekretarja LMŠ Braneta Kralja, ki naj bi od prve nadzornice Uradnega lista Irene Prijovič zahteval, da za direktorja uradnega lista imenuje nekdanjega evroposlanca Igorja Šoltesa.

Ste že kdaj slišali, da bi Vlada lobirala v državi, kjer ima oblast?

Generalni sekretar LMŠ-ja lobiral, da bi Igor Šoltes postal direktor Uradnega lista?, https://t.co/vFax4JGPKy /slovenija/generalni-sekretar-lms-ja-lobiral-da-bi-igor-soltes-postal-direktor-uradnega-lista/498064

— Mitja (@jankoslavm) August 28, 2019

Igor Šoltes je bil P RS, povsem dovolj referenc za marsikatero funkcijo. Bil je tudi politik, pošten, zato je njegova kredibilnost popolna.

— dušan kočevar (@dusankocevar1) August 29, 2019

Vodstvo Levice je sicer predsedniku slovenske vlade že pred parlamentarnimi počitnicami postavilo jasne zahteve.

Želijo si predvsem hitrega napredka pri vseh 13 dogovorjenih projektih, zaskrbljeni pa so tudi zaradi zapiranja meje proti Italiji.  

Če projekti iz koalicijskega sporazuma in sporazuma o sodelovanju s koalicijo ne bodo realizirani in jih vlada ne bo pripravljena udejanjati, »v Levici ne bodo jokali, če se razidejo«, je že večkrat poudaril koordinator Levice in poslanec Luka Mesec.

a) Dvig minimalne študentske urne postavke na 5 evrov neto
b) priznanje dodatkov, kot sta dodatek za nočno delo in dodatek za delo ob praznikih, in
c) rast študentske urne postavke glede na rast minimalne plače.

Enako plačilo za enako delo - tudi za študente delavce. pic.twitter.com/3xLqg1ofqU

— Levica (@strankalevica) 4 July 2019

Ključnih zahtev do vlade imajo več.

Prvi projekt je določitev minimalne študentske urne postavke. Dali so predlog, da se dvigne na 4,99 evra neto.

Drugi projekt je sprememba zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero bi preprečili luknjo, ki omogoča tiho privatizacijo zdravstva.

Tretji projekt je prenos stanovanj s Slabe banke na stanovanjski sklad.

Četrti projekt pa je zadeval nepremičninsko posredovanje, kjer je želela Levica omejiti provizije nepremičninskih agencij pri najemanju stanovanj.

Predlagani ukrepi bi pomenili predvsem izboljšanje socialnega statusa in stopnje zdravstvene zaščite. Za mlade in tudi starejše.

Predsednika vlade Marjana Šarca Mesec sicer vidi predvsem kot pragmatičnega premierja. Po drugi strani pa tudi predsednik vlade priznava, da se z Levico da pogovarjati in tudi dogovoriti, tako da je prostora za dogovor verjetno več, kot je videti na prvi pogled.

Vendar je očitno, da se odnosi slabšajo, saj je od vseh predvidenih ukrepov Levica dosegla zgolj uveljavitev zakona o nepremičninskem posredovanju, ki pa ga čaka tudi ustavna presoja.

nepremicnine_blok.jpg

Enako velja tudi za oceno Šarca s strani Levice.

Po eni strani so izkušnje Levice pozitivne, na drugi strani pa tudi pri Šarcu pogrešajo odločnost in držanje zavez.

»Lep primer je Abanka. Največji problem Šarca in vlade je, da te prodaje niti niso poskušali ustaviti, čeprav smo se o tem konstantno pogovarjali od jeseni,« je v začetku julija dejal Luka Mesec, ki se zaveda, da so se pozitivni učinki ukrepov, ki so jih izvedli skupaj z vlado, v javnomnenjskih anketah »prenesli bolj na vlado in na LMŠ kot pa na Levico.«

»Takšna situacija ni dobra. Naš zaključek je, da nas vlada ne jemlje resno,« je opozoril koordinator stranke Levica Mesec.

V zadnjem času pa člane in simpatizerje Levice vse bolj skrbi tudi zapiranje meja.

Najbolj odločno se odzivajo na Goriškem, kar je bilo dobro vidno ob nedavnem obisku italijanskega ministra Mattea Salvinija na meji ob Italiji.

»V lokalnem odboru Levica Goriška z zaskrbljenostjo spremljamo najnovejše dogajanje v zvezi s slovensko-italijansko državno mejo. Potem ko nas je bila večina prepričanih, da smo fizično državno mejo vsaj za daljšo obdobje odpravili, se v zadnjem obdobju pospešeno militalizira in pojavljajo se celo ideje o začasni ukinitvi schengenskega režima,« opozarja lokalni odbor Levice Goriška.