REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Levica vladi postavila rok: ne bodo čakali vse do jeseni, opazen napredek želijo že do 12. julija

Levica vladi postavila rok: ne bodo čakali vse do jeseni, opazen napredek želijo že do 12. julijaMarjan Šare in Luka Mesec | VIR: Insajder.com

Vodstvo Levice je predsedniku slovenske vlade postavilo jasen ultimat.

Želijo hiter napredek pri vseh 13 dogovorjenih projektih, zaskrbljeni pa so tudi zaradi zapiranja meje proti Italiji. 

Vse bolj očitno je, da z uresničevanjem zavez vlade ne bodo čakali šele do jeseni.

Želijo hiter napredek pri vseh 13 dogovorjenih projektih, zaskrbljeni pa so tudi zaradi zapiranja meje proti Italiji.  

Če projekti iz koalicijskega sporazuma in sporazuma o sodelovanju s koalicijo ne bodo realizirani in jih vlada ne bo pripravljena udejanjati, »v Levici ne bodo jokali, če se razidejo«, pojasnjuje koordinator Levice Luka Mesec.

Spoštovanje dogovorov pa bodo ocenili že 12. julija, je dejal v intervjuju za Večer.

Minimalna postavka za uro dela študenta naj se dvigne na 4,99 evra neto, zahteva Levica.

Ključnih zahtev do vlade imajo več. Prvi projekt je določitev minimalne študentske urne postavke. Dali so predlog, da se dvigne na 4,99 evra neto.

Drugi projekt je sprememba zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero bi preprečili luknjo, ki omogoča tiho privatizacijo zdravstva.

Tretji projekt je prenos stanovanj s slabe banke na stanovanjski sklad.

Četrti projekt pa zadeva nepremičninsko posredovanje, kjer želi Levica omejiti provizije nepremičninskih agencij pri najemanju stanovanj.

Študentje Foto: best-maribor

Predlagani ukrepi bi pomenili predvsem izboljšanje socialnega statusa in stopnje zdravstvene zaščite. Za mlade in tudi starejše.

Do 12. julija, ko bodo v stranki odločali o nadaljevanju sodelovanja z manjšinsko vlado premierja Marjana Šarca, mora biti doseženega čim več, je dejal Luka Mesec.

Predsednika vlade Marjana Šarca Mesec sicer vidi predvsem kot pragmatičnega premierja. Po drugi strani pa tudi predsednik vlade priznava, da se z Levico da pogovarjati in tudi dogovoriti, tako da je prostora za dogovor verjetno več, kot je videti na prvi pogled.

Po eni strani so izkušnje Levice z Marjanom Šarcem pozitivne, na drugi strani pa tudi pri Šarcu pogrešajo odločnost in držanje zavez.

Enako velja tudi za oceno Šarca s strani Levice.

Po eni strani so izkušnje Levice pozitivne, na drugi strani pa tudi pri Šarcu pogrešajo odločnost in držanje zavez.

»Lep primer je Abanka. Največji problem Šarca in vlade je, da te prodaje niti niso poskušali ustaviti, čeprav smo se o tem konstantno pogovarjali od jeseni,« je dejal Luka Mesec, ki se zaveda, da so se pozitivni učinki ukrepov, ki so jih izvedli skupaj z vlado, v javnomnenjskih anketah »prenesli bolj na vlado in na LMŠ kot pa na Levico.«

Vendar jih to niti ne skrbi niti bremeni. Do konca mandata se nameravajo držati programa in obljub, na podlagi katerih so bili izvoljeni.

Na strankinem spletnem monitorju ukrepov še ne sveti zelena luč, saj je večina od 13 najavljenih ukrepov v pripravi.

»Takšna situacija ni dobra. Naš zaključek je, da nas vlada ne jemlje resno,« je opozoril koordinator stranke Levica Mesec.

Poslanci Levice

V zadnjem času pa člane in simpatizerje Levice vse bolj skrbi tudi zapiranje meja. Najbolj odločno se odzivajo na Goriškem, kar je bilo dobro vidno ob nedavnem obisku italijanskega ministra Mattea Salvinija na meji ob Italiji.

»V lokalnem odboru Levica Goriška z zaskrbljenostjo spremljamo najnovejše dogajanje v zvezi s slovensko-italijansko državno mejo. Potem ko nas je bila večina prepričanih, da smo fizično državno mejo vsaj za daljšo obdobje odpravili, se v zadnjem obdobju pospešeno militalizira in pojavljajo se celo ideje o začasni ukinitvi schengenskega režima,« opozarja lokalni odbor Levice Goriška.

»Meje so začasne, ne večne. Pojavijo se in izginejo, premikajo se naprej in nazaj« so prepričani v Levici Goriška, kjer poudarjajo, da so  politične spremembe v sosednji Italiji in migrantska kriza okrepile težnje po ponovnem nadzoru meje.

Nadzorovane, militarizirane in nasilne meje so posledica psevdorasističnega režima upravljanja z migracijami.

»Že nekaj časa lahko na obeh straneh meje videvamo policijske patrulje, ki prežijo na vozila, s katerimi bi se lahko prevažali begunci. Tovrstna praksa je nadgradnjo doživela v ideji mešanih patrulj, ki naj bi začele delovati vzdolž meje po 1. juliju 2019. Kljub povečani militarizaciji meje pa je pred dnevi guverner dežele Furlanije – Julijske Krajine Massimiliano Fedriga sporočil, da razmišlja, da bi vladi v Rim poslal zahtevo po začasni ukinitvi schengenskega režima,« poudarjajo v Levici Goriška.

»Kar bi pomenilo ponovno uvedbo nadzora mejnih prehodov … Namesto da bi se prebivalci celotnega območja čim bolj povezovali in gradili skupne projekte in temelje nove, pravičnejše, socialistične Evrope, bi nas nazadnjaške sile zopet ločevale … Nadzorovane, militarizirane in nasilne meje so posledica psevdorasističnega režima upravljanja z migracijami. Ne gre za opravičljive predsodke, ampak za ideološki sistem vladajočega razreda, ki odriva, izključuje, segregira in podreja,« opozarjajo v Levici Goriška.

Policija in karabinerji

»Prepričani smo, da so tovrstni posegi neupravičeni, saj ljudje, ki nezakonito prehajajo meje, druge izbire nimajo in so pripravljeni storiti vse, da bodo le prišli na zahod. Varnostni problem nezakonitih vstopov, tihotapstva in trgovine z ljudmi bistvo problema migracij zatajijo in preusmerijo, saj jih producirajo ravno naše zgrešene politike … Sredstva, ki se trošijo v tovrstnih policijskih operacijah, bi lahko potrošili za programe sobivanja in solidarnosti, ki bi na daljši rok privedli v pravičnejšo, bolj odprto in vključujočo družbo.

V Levici ostro nasprotujemo militarizaciji našega skupnega področja Goriške, Istre in Furlanije – Julijske Krajine, tako proti skupnim mešanim patruljam kot proti začasni ukinitvi Schengena. Ne smemo dopustiti, da bi populistične desničarske politike z obeh strani meje omejevale naše prosto gibanje in pod pretvezo varnosti vzpostavljale avtoritarne oblike oblasti,« so zapisali v svojem sporočilu za javnost.

Komentarji