Slovenija z največjim mesečnim padcem industrijske proizvodnje, pri uničevanju industrije sledi Nemčiji

Medtem ko se je vsa država ves teden ukvarjala z izplačili dividend v Slovenski industriji jekla (SIJ), mediji pa so jahali na nacionalističnem valu sovraštva do »ruskih tajkunov« (ki sicer niso storili nič nezakonitega), je skoraj neopazno švignila mimo naslovnic novica, da Slovenija glede padanja industrijske proizvodnje – hitro sledi Nemčiji.

Točno tako, kot je Insajder napovedoval že lani in večkrat, ko smo opozarjali na pasti sovražne politike do Rusije.

Industrijska proizvodnja se je aprila v mesečni primerjavi v območju evra okrepila za odstotek, v celotni Evropski uniji pa za 0,7 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat.

Slovenija je v mesečni primerjavi zabeležila največji, 7,9-odstoten padec industrijske proizvodnje.

Desni portali so to takoj uporabili za napad na vlado.

Janez Noriški - kralj potrošniških influencarjev v Sloveniji!

— Scrotum fidei (@scinkavc) June 12, 2023

»Pod vlado Roberta Goloba praktično ni področja, kjer naša država ne bi bila soočena z nazadovanjem. Še več kot leto dni nazaj, pod vlado Janeza Janše, smo bili v samem vrhu držav po ekonomski rasti, danes se je trend povsem obrnil. Vlada Roberta Goloba s Svobodo, Levico in Socialnimi demokrati se je izkazala za farso in nacionalno katastrofo,« je zapisal eden od portalov, ki zvesto podpira SDS.

Pri tem pa so »pozabili« dodati, da vlada Roberta Goloba samo žanje rezultate dolgoletne politike Evropske unije, ki je Slovenijo tudi pripeljala v ta položaj, v pomembni meri pa sta to politiko podpirala prav Janez Janša in SDS.

V preteklosti je bil Janez Janša trikrat predsednik vlade in vedno je podpiral vse evropske predloge, ki so šli v škodo stabilnosti Evrope ter širitev zveze NATO, ki je na koncu privedla do pričakovanega in dolgo časa napovedovanega odziva Rusije.

Vlada premierja Goloba je nato sicer naredila novo napako, nadaljevala z istim (Janševim) pristopom in vdano sledila politiki Berlina, ki to državo in celotno EU vodi na pot deindustrializacije.

In Slovenija na tej poti še naprej zvesto sledi Nemčiji, opozarja tudi ekonomist Jože P. Damijan in v podkrepitev objavi vrsto podatkov, ki to potrjujejo.

In ti kažejo, da je neposredno ogrožena skoraj tretjina slovenskega gospodarstva.

V Nemčiji se namreč »dogaja sekularni trend deindustrializacije.«

Predvsem v energetsko-intenzivnih panogah. Te panoge so (razen kemične) slabo okrevale po pandemiji, po začetku vojne v Ukrajini pa strmoglavile.

Nemška industrija ima namreč problem z visokimi cenami električne energije zaradi prehoda na obnovljive vire energije (cene so zato v Nemčiji za 60 do 70 odstotkov višje kot denimo v Franciji), od začetka vojne v Ukrajini pa tudi z visokimi cenami plina, z manjšimi dobavami plina ter s sankcijami proti Rusiji.

Nemška energetsko intenzivna industrija je doživela »perfect storm«, opozarja Damijan.

In slovenska industrija sledi enakemu trendu. Trendna dinamika (12-mesečne drseče sredine) za 6 energetsko intenzivnih panog to dokazuje.

Die #AmpelDesGrauens kommt bei der Deindustrialisierung Deutschlands gut voran. https://t.co/JMaoAfBFEd

— Die Rabenkrähe (@Corvus_corone2) June 12, 2023

Od pomladi lani (po začetku vojne v Ukrajini) industrijska proizvodnja v 5 panogah, ki proizvajajo materiale, trendno upada. Od konca leta sledi tudi industrija kovinskih materialov.

»In če mislite, da se bo zadeva nekako uredila, se motite. Cene energije so ključ gospodarskega razvoja in blaginje. Prvič, nemške cene električne energije se bodo z zaprtjem zadnjih nukleark in z vključitvijo še večjega deleža obnovljivih virov energije samo še bolj povečevale (nekaj zaradi višjih cen OVE, nekaj zaradi skritih stroškov OVE, kar se plačuje prek višjih omrežnin in posebnih davščin za OVE).

Drugič, nemška industrija potrebuje plin za proizvodnjo toplotne energije. Plin je najcenejši vir, pri visokotemperaturnih procesih zamenjava z elektriko ekonomsko ni racionalna. In plina ne bo, ali pa bo zelo drag. Ameriški ali katarski utekočinjeni zemeljski plin sta neprimerno dražja od ruskega, kar dela nemško industrijo nekonkurenčno. Preostanek ruskega plina pa utegne prenehati pritekati v Nemčijo konec naslednjega leta. Nemški (zeleni) minister Habeck grozi, da bo nemška vlada prisiljena prekiniti dobave plina industriji konec naslednjega leta, ko se izteče sporazum med Rusijio in Ukrajino glede tranzita plina. Habeck pravi, da bodo pri dispečiranju imela prednost gospodinjstva pred industrijo.«

»Za nemško industrijo je to signal, da prenesejo energetsko intenzivno proizvodnjo v države, kjer je energija poceni in kjer ni groženj glede zanesljivosti oskrbe z energijo.

To pomeni, da bodo s selitvijo (v Azijo in ZDA) nemška podjetja pretrgala dobaviteljske verige z dosedanjimi evropskimi dobavitelji, tudi s slovenskimi. Glede na tesno proizvodno in trgovinsko povezanost slovenskega gospodarstva z nemškim, to pomeni tudi sekularno deindustrializacijo v Sloveniji.

Ogroženih je 73.000 delovnih mest v industriji (28 odstotkov vseh zaposlenih v industriji, glejte zgornjo tabelo).

Future Archaeology #archaeohistories pic.twitter.com/V3KLPOGvrk

— Archaeo - Histories (@archeohistories) June 14, 2023

Če slovenska vlada ne bo hitro sprejela odločitve o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem in če ne bo uspela prek političnih dogovorov zagotoviti nadomestnega plina po ugodni ceni (iz Alžirije in Rusije), nam preostane le še vprašanje, kdo bo ugasnil luči,« opozarja Jože P. Damijan.