REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V Nemčiji dvakrat več denarja za javni dolg, v Sloveniji vsi zadovoljni zaradi »poceni« kreditov

V Nemčiji dvakrat več denarja za javni dolg, v Sloveniji vsi zadovoljni zaradi »poceni« kreditovEvri Vir: Pixabay

Razmere se udi na finančnih trgih hitro spreminjajo, to pa so med prvimi ugotovili v – Nemčiji.

Servisiranje državnih posojil v letu 2023 bo Nemčijo zaradi naraščajoče inflacije stalo skoraj dvakrat več, kot trenutno, je v petek poročala nemška medijska skupina Redaktionsnetzwerk Deutschland (RND), ki se je sklicevala na dokumente državnega finančnega ministrstva o proračunu za prihodnje leto.

Glede na poročilo se bodo zaradi napačnih izračunov inflacijskih napovedi prejšnjih vlad nemška plačila obresti na njen javni dolg prihodnje leto povečala s 16 milijard evrov na skoraj 30 milijard evrov, saj je zvezna vlada izdajala obveznice, ki so povezane s stopnjo inflacije v zadnjih letih.

Zanašanje na neskončno nizko stopnjo inflacije pri zadolževanju je bila napaka, ki zdaj postaja zelo draga za davkoplačevalce.

RND navaja da je Berlin podcenil tveganje rasti inflacije in se posledično sooča s potrebo po zagotavljanju veliko večjih zneskov za servisiranje teh obveznic.

»Zanašanje na neskončno nizko stopnjo inflacije pri zadolževanju je bila napaka, ki zdaj postaja zelo draga za davkoplačevalce,« je situacijo komentiral Dietmar Bartsch, vodja levice v nemškem parlamentu.

Zahteval je tudi preiskavo dolžniške politike prejšnjih vlad.

Zanimivo je, da v Sloveniji glede tega vprašanja še vedno vlada povsem drugačna atmosfera – kakor da velika kriza ne bi bila že pred vrati.

Nekaj podobnega kot za nemški dolg namreč velja tudi za slovenska »ugodna posojila«, ki jih je najemala Janšina vlada.

Še nedolgo tega smo namreč poslušali, kako so obresti negativne in kako se »splača« najemati kredite, ker je potrebno odplačati celo manj, kot si si izposodil.

Toda situacija se je sedaj spremenila – in ugodni dolgovi so postali v vsej Evropi – neugodni.

Slovenija se je lani sicer zadolževala pod najugodnejšimi pogoji v zgodovini. In mnogi, tudi ekonomisti, so zadolževanje Slovenije videli v pozitivni luči. Toda to je bilo še pred vojno v Ukrajini!

Slovenija se bo prihodnje leto na finančnih trgih zadolžila za najmanj pet milijard evrov, je razvidno iz Programa financiranja RS za leto 2022.

Od tega zneska je treba 2,8 milijarde evrov zbrati za financiranja proračunskih potreb, malo manj kot 2,3 milijarde pa bo država porabila za refinanciranje javnega dolga.

Epidemija bo tako javni dolg Slovenije v treh letih povečala za kar 35 odstotkov.

To pomeni 5243 evrov dodatnega dolga na vsakega državljana. Javni dolg na prebivalca se bo povečal na 20.406 evrov, kar je več kot 15 povprečnih mesečnih plač.

Slovenija se je lani sicer zadolževala pod najugodnejšimi pogoji v zgodovini.

In mnogi, tudi ekonomisti, so zadolževanje Slovenije videli v pozitivni luči.

Toda to je bilo še pred vojno v Ukrajini!

Že takoj prvi teden januarja je izdala desetletne brezkuponske obveznice v skupni vrednosti 1,75 milijarde evrov po ceni, ki prinaša kupcem negativni donos.

Marca je nato izdala še 60-letno obveznico s kuponsko obrestno mero 0,688 odstotka (približno toliko je znašal tudi zahtevani donos).

Skupaj se je Slovenija leta 2021 dolgoročno zadolžila za 3,9 milijarde evrov, kar je precej manj kot leta 2020, ko je izdala rekordnih 7,34 milijarde evrov obveznic.

Inflacija bo letos dosegla 7,6, prihodnje leto pa 4,9 odstotka, napoveduje Bruselj. To pa pomeni, da se bo zvišala tudi cena slovenskega servisiranja dolga.

Toda zadolževanje v prihodnje bo dražje, hkrati pa lahko pričakujemo višjo inflacijo in nižji BDP – in to že leta 2023.

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 5,4-odstotno gospodarsko rast, kar je 1,7 odstotne točke več, kot je napovedala maja.

V letu 2023 pa pričakuje enoodstotno rast slovenskega BDP, kar je 2,1 odstotne točke manj kot v spomladanski napovedi.

Inflacija bo letos dosegla 7,6, prihodnje leto pa 4,9 odstotka, napoveduje Bruselj.

To pa pomeni, da se bo zvišala tudi cena slovenskega servisiranja dolga.

Primankljaj države  Vir: SURS
Primanjkljaj države  Vir: SURS

Za obresti poceni kreditov bo potrebno, če sledimo primeru Nemčije, odplačevati vedno več, zaradi visoke zadolženosti pa bo cena prihodnjih kreditov še hitreje naraščala v primerjavi z državami, ki niso tako visok zadolžene, kot Slovenija.

V tem pogledu je na primer Rusija v veliko bolj ugodnem položaju od številnih visoko zadolženih evropskih držav, saj je nizko zadolžena in se lahko zadolži – če ne drugje pa pri Kitajski – še za bistveno večje vsote držav, kot evropske države.

Zaradi visoke zadolženosti pa se bo Slovenija prav tako vse težje zadolževala – k temu pa bodo vsekakor prispevali tudi dolgoročno slabi učinki vojne v Ukrajini, do katere je pripeljala tudi kratkovidna politika vlad EU, ki so slepo sledile ZDA.

In zakaj je to pomembno?

Seveda zato, ker evropski ekonomisti in politiki trdijo, da je Evropa »civilizirana« in se na vojno v Ukrajini ne odziva toliko z orožjem, kot pa s »civiliziranimi« sredstvi oziroma z ekonomskimi sankcijami.

Evropska Unija torej svoje gospodarstvo spreminja v orožje – a to orožje ima, kot vidimo v primeru Slovenije, vse večji dolg, vse večjo inflacijo, vse manjšo možnost zadolževanja in je zato - vse bolj topo in neuporabno.

Evropska Unija torej svoje gospodarstvo spreminja v orožje – a to orožje ima, kot vidimo v primeru Slovenije, vse večji dolg, vse večjo inflacijo, vse manjšo možnost zadolževanja in je zato - vse bolj topo in neuporabno.

Obenem emelji na napačnem modelu - uporabi poseni ruske energije, da bi dosegalo konkurenčnost - zato je ta model postal neuporaben.

Gospodarska vojna z Rusijo bo postala zelo draga in kontraproduktivna.

Na to je nedavno opozoril tudi Jože P. Damijan:

»Le kako smo lahko pristali na situacijo, v kateri je v forsiranju pravičništva za politično elito bolj sprejemljivo aktivno spodbujanje vojne (z dobavami orožja) namesto iskanja mirne rešitve? Le kako smo lahko pristali na situacijo, v kateri sankcioniranje nasprotnika boli in dobesedno uničuje samo nas, nasprotniku pa koristi? Le kako smo lahko pristali na situacijo, da bomo uničili našo blaginjo, naš položaj v svetu in našo prihodnost ter na drugi strani dvignili nasprotnika (naveza med Rusijo in Kitajsko, vzpon BRICS)?

Vprašanje je le, ali (1) se politična elita res ne zaveda, kam je v evforiji pravičništva po ruskem napadu na Ukrajino s svojimi nepremišljenimi reakcijami zapeljala Evropo?, (2) se tega zaveda, vendar močno podcenjuje situacijo?, ali (3) se zaveda situacije, vendar ne more izstopiti, ker mora slediti nareku iz Washingtona? Ne glede na odgovor pa niti ljudje niti zgodovina aktualni politični eliti te neumnosti ali naivnosti ne bodo odpustili,« upravičeno opozarja Damijan.

 

 

Delite članek