REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Evropska komisija predlaga nekoristno splošno zmanjševanje porabe plina, Slovenija predlog slepo podpira!

Evropska komisija predlaga nekoristno splošno zmanjševanje porabe plina, Slovenija predlog slepo podpira!Plinske pipe se zapirajo... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Slovenska vlada se je očitno odločila za zelo ideološki in nerazumen pristop ne samo pri analizi korenin vojne v Ukrajini, pač pa tudi pri reševanju praktičnih problemov, povezanih s posledicami neučinkovitih sankcij Evropske unije proti Rusiji.

Slovenija podpira predlog, ki škodi številnim članicam EU, ostalim pa ne prinaša nobenih koristi.

Če bo treba uvesti obvezno zmanjševanja porabe plina, bo namreč Slovenija zagovarjala enotno zmanjšanje za 15 odstotkov v vseh državah Evropske unije in se strinja z osnovno strukturo predloga Evropske komisije, je sporočilo infrastrukturno ministrstvo.

Tu se lepo vidi, kako slovenska politika zgolj caplja za odločitvami, ki jih sprejemajo v Bruslju.

Brez nekega strateškega razmisleka.

Slovenija podpira predlog, ki škodi številnim članicam EU, ostalim pa ne prinaša nobenih koristi.

Zakaj? Ker se je lažje skriti za odločitve Bruslja?

Podpora nekredibilnih predlogov pa žal zmanjšuje verodostojnost države.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo ob predstavitvi predloga med drugim dejala, da bi uredba Komisiji omogočila, da bi po posvetovanju s članicami razglasila opozorilo na ravni Unije glede varnosti dobav plina.

Države, ki plin dobivajo večinoma iz Afrike in Bližnjega vzhoda in tiste, ki sploh niso povezane z evropskimi plinovodi v ukrepu Evropske komisije ne vidijo nobenega smisla.

S sprožitvijo opozorila bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno.

Predlog ima podporo tudi slovenskega komisarja Janeza Lenarčiča.

»Če pride do točke, ko bo treba uvesti obvezna zmanjševanja porabe plina po Evropski uniji, Slovenija zagovarja enotno znižanje porabe plina za 15 odstotkov v vseh državah članicah in se strinja z osnovno strukturo predloga,« so navedli na ministrstvu za infrastrukturo.

Slovenska vlada je sicer pristojne v Sloveniji že pozvala, da pripravijo tudi analizo o možnem prostovoljnem zmanjšanju odjema iz omrežja.

Prav tako je Plinovodom naročila, naj skupaj z uvozniki zemeljskega plina in ministrstvom pripravi akcijski načrt z različnimi scenariji, »kako bi lahko do leta 2025 opustili rabo zemeljskega plina ruskega izvora.«

Vse to je seveda popolnoma napačno in bo Slovenijo povedlo v gospodarski zlom.

V interesu Slovenije je, da se vojna v Ukrajini čim prej konča in da se v EU še naprej omogoča oskrba s plinom iz Rusije, ki ga je mogoče kupovati po konkurenčnih cenah, ki so vsekakor nižje od ameriškega utekočinjenega plina.

Oskrba iz drugih izvorov je lahko dobrodošla tudi zaradi diverzifikacije, toda ker ekonomsko nikoli ne bo mogla biti cenejša, popolna prekinitev dotoka ruskih energentov predstavlja tudi nevarnost, saj bi višji stroški energije lahko proizvode članic EU spremenili v nekonkurenčne na svetovnem trgu.

Predlog EK pod taktirko nesposobne von der Leynove je skregan z logiko tudi zato, ker zahteva 15 odstotno zmanjšanje porabe plina tudi od držav, ki sploh niso povezane z evropskim plinskim omrežjem ali pa iz njega ne jemljejo skoraj nič plina.

Predlog EK je skregan z logiko tudi zato, ker zahteva 15 odstotno zmanjšanje porabe plina tudi od držav, ki sploh niso povezane z evropskim plinskim omrežjem ali pa iz njega ne jemljejo skoraj nič plina.

Ali pa ga dobivajo iz Afrike in Bližnjega vzhoda.

Temu predlogu zato že nasprotujejo pristojni ministri Poljske, Italije, Portugalske, Španije, Madžarske, Cipra in Grčije.

»Recimo, da zmanjšamo porabo plina za 15 odstotkov. To ne pomeni, da bo Nemčija dobila več plina. Ne obstajajo prazni plinovodi, ki jih lahko napolnimo,« je dejal grški minister za energetiko Kostas Skrek.

Skreku se zdi zanimivo, da je EK svoj predlog predstavila brez »resnejših posvetovanj.«

Toda to ni nič novega, saj tako Komisija pod vodstvom von der Leynove dela že od svojega imenovanja.

Španska ministrica za ekološki prehod Teresa Ribera je dejala, da predlog EK ni najbolj učinkovit in pravičen, portugalski minister za okolje in energetiko João Galamba pa je opozoril, da na Portugalskem predlogu »povsem nasprotujejo.«

Mnogi iz industrije menijo, da gre za neumnost, neumen predlog.

Predlogu se po poročanju Politica upirajo tudi otoške države, kot sta Malta in Ciper.

»Za Ciper to ne bi smelo veljati, dokler otok ne bo direktno povezan z evropskimi plinovodi,« mnenje ciperske vlade povzema Politico.

Španci so potrdili, da se z Grčijo, Italijo, Francijo in drugimi dogovarjajo za skupno pismo, v katerem bi pozvali k iskanju alternativnih rešitev.

Uradni Pariz svojega stališča še ni izrazil, Italija, Slovaška in Malta pa niso želele komentirati, ali bodo pismo s predlogom von der Leynove sploh podpisale.

»Branili bomo evropske vrednote, a ne bomo sprejeli žrtev glede vprašanja, o katerem sploh nismo smeli podati svojega mnenja,« je dejala španska ministrica za ekološki prehod Teresa Ribera.

Španija in Portugalska sta opozorili, da uvedba obveznih znižanj porabe plina - ni začetek. Poudarili sta, da jih s preostalo Evropo povezujejo skromne energetske povezave in da uporabljajo zelo malo ruskega plina v primerjavi z drugimi članicami EU, kot sta Nemčija in Italija.

»Branili bomo evropske vrednote, a ne bomo sprejeli žrtev glede vprašanja, o katerem sploh nismo smeli podati svojega mnenja,« je dejala španska ministrica za ekološki prehod Teresa Ribera.

»Ne glede na to, kaj se zgodi, španske družine ne bodo utrpele izpadov plina ali elektrike v svojih domovih«, je dodala. Ukrep ne bi služil ničemur, če plina, ki ga španska industrija ne bi mogla uporabiti, pozneje ne bi mogli uporabiti domovi ali industrije drugih držav, je ocenila.

Portugalski sekretar za okolje in energijo João Galamba je dejal, da je predlagani ukrep nevzdržen in nesorazmeren.

Zanimivo je, da ga podpira Slovenija -, ki je sicer bolj odvisna od ruskega plina kot Nemčija.

Morda Slovenija predlog podpira zato, ker nekateri menijo, da bi morale države, ki so bolj odvisne (Nemčija, tudi Slovenija) bolj zmanjšati svojo odvisnost od Rusije, tiste ki so manj odvisne, pa manj?

Celotna logika v ozadju racionalizacije porabe plina predpostavlja, da gre za medsebojno povezane evropske plinske distribucijske sisteme in zdi se, da je Evropska komisija na to pozabila, je Galamba povedal za portugalski časopis Publico.

Madrid je Berlinu že sporočil, da Španija 'ni živela izven svojih sposobnosti na področju energije' (odgovor na pikre kritike iz Nemčije v času dolžniške krize) in da zato na zmanjšanje ne pristaja.

Portugalska je bila namreč leta in leta prikrajšana, ker ni imela povezav s preostalim evropskim distribucijskim omrežjem za energijo in država je vedno morala kupovati dražji plin. In zato se jim zdi nesmiselno, da se temu dražjemu plinu še dodatno odrekajo.

Španska levičarska koalicijska vlada pa se je v zadnjih mesecih soočala s protesti voznikov in kmetov zaradi zvišanja cen.

Madrid je Berlinu že sporočil, da Španija ni živela izven svojih sposobnosti na področju energije (odgovor na pikre kritike iz Nemčije v času dolžniške krize) in da zato na zmanjšanje ne pristaja.

Plinovod
Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Inflacija v Španiji je junija presegla 10 odstotkov v primerjavi z 8,6 odstotka v evroobmočju.

Čez nekaj časa bo prišla kurilna sezona in politiki bodo morali povedati, ali je plin ali ne

Španija je junija 27 odstotkov električne energije proizvedla iz plina, v primerjavi z 48 odstotki iz obnovljivih virov. Rusija je letos zagotovila 10 odstotkov španskega uvoza plina, torej za ZDA (34 odstotkov), Alžirijo (25 odstotkov) in Nigerijo (14 odstotkov).

Španski uradniki so opozorili tudi na lastno razširjeno infrastrukturo za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina LNG. S šestimi terminali v Španiji in enim na Portugalskem predstavljajo eno tretjino evropskih zmogljivosti za uvoz utekočinjenega plina LNG.

Ribera je dejal, da je bilo 20 odstotkov plina, uvoženega v Španijo prejšnji mesec, pozneje poslanega drugim članicam EU.

Lavrov in Szijarto
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in Péter Szijjártó. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó medtem opozarja, da naj bo EU glede ruskega plina »resnicoljubna« in naj tega vprašanja ne obravnava kot dogmo.

»Dokazano je, da nakup zemeljskega plina ni ideološko vprašanje, ampak fizično vprašanje, ki ga ni mogoče rešiti s pogovori,« je Szijjártó dejal novinarjem v petek po potovanju v Moskvo.

»Odkrit bom: od vodilnih politikov v Zahodni Evropi zadnje mesece slišim, da so 'vse uredili'. Našli so alternativne vire, kupili so plin od drugod, znebili so se odvisnosti od Rusije. Zakaj torej alarm?« je vprašal Szijjártó.

»Čez nekaj časa bo prišla kurilna sezona in politiki bodo morali povedati, ali je plin ali ne,« je dejal in dodal, da politiki ne bi smeli »prikrivati resnice« glede oskrbe z energijo.

Ruska državna družba Gazprom je v četrtek po desetdnevnem premoru zaradi vzdrževalnih del obnovila dobavo plina Nemčiji po plinovodu Severni tok 1, vendar je dotok plina na samo 40 odstotkih običajne kapacitete.

Vse torej kaže, da je zadnji predlog Evropske komisije nelogičen in neutemeljen. Nejasno ostaja, zakaj ga potemtakem podpira tudi Slovenija.

Delite članek