Na Kitajskem objavili scenarij napada na Tajvan, ZDA prepričane, da je mogoče »sobivanje« s Kitajsko

V trikotniku med Tajvanom, Kitajsko in ZDA se dogajajo nekateri premiki.

Po več letih zaostritev, s katerimi je začel že nekdanji predsednik Donald Trump, se je oglasil prvi visoki predstavnik Bidnove administracije z nekoliko bolj umirjenim tonom in sporočil, da Združene države Amerike verjamejo v možnost »sobivanja« s Kitajsko ter da ne podpirajo neodvisnosti Tajvana.

ICYMI: Kurt Campbell, White House coordinator for the Indo-Pacific, delivered an address on the Biden administration's approach to Asia and discussed a range of issues with @MrKRudd @AsiaPolicy Vice Presidents @dannyrrussel and @wendyscutler. https://t.co/tbnIAuJ0ae

— Asia Society NY (@AsiaSocietyNY) July 9, 2021

Do teh besed pa je prišlo le malo zatem, ko je ob stoti obletnici ustanovitve Komunistične partije kitajski predsednik Xi Jinping 1. julija opozoril vse agresorje, da si bodo »razbili krvave glave ob velikem jeklenem kitajskem zidu,« v kolikor si bodo drznili napasti Kitajsko.

»Podpiramo močne neuradne odnose s Tajvanom. Ne podpiramo neodvisnosti Tajvana,« je nato spravljivo sporočil Kurt Campbell, koordinator Bele hiše za odnose v Indo-pacifični regiji.

Po njegovi oceni ZDA in Kitajska lahko mirno sobivata, na njun odnos pa ne bi smeli gledati kot na »novo hladno vojno«, je poudaril Kurt Campbell.

台湾、中国、米国、微妙なバランス維持が必要だろうが不安。US does not support Taiwan independence: Kurt Campbell https://t.co/4Liq0e3nCT

— Tohru Tanaka (@dentr) July 10, 2021

Dodal je še, da bodo v prihodnje še »obdobja negotovosti - morda celo obdobja občasnih povišanih napetosti,« in da bo izziv sobivanja »za to in naslednjo generacijo izjemno težaven,« da pa vanj »verjame.«

Takoj zatem se je oglasil tajvanski zunanji minister, ki je dejal, da je Tajvan »suverena država.«

Gre za eno bolj pogumnih izjav iz Tajpeja v zadnjem času.

Toda Tajvan vse do danes še nikoli ni razglasil neodvisnosti, kajti to Peking že desetletja razglaša za formalen povod in sprožilec za vojno.

Če sam ne razglasiš neodvisnosti, pa je težko pričakovati, da te bodo druge države priznavale kot državo in večina držav sveta kot edino Kitajsko še zmeraj priznava Ljudsko republiko Kitajsko.

Medtem pa je kitajski časnik, ki piše o pomorstvu, razkril morebiten scenarij vojaške okupacije Tajvana ter v ta namen naredil tudi poseben video.

»Posvariti moramo, da pot proti neodvisnosti Tajvana vodi v slepo ulico,« so zapisali v časniku.

Po njihovi projekciji bi najprej kitajski bombniki in rakete uničili vse instalacije za zbiranje podatkov na Tajvanu, vključno z letališči.

Veliko vlogo pri tem bi odigrale rakete srednjega dosega DF-16.

»Napadi na tajvanska letališča bi se nadaljevali, vse dokler kitajske kopenske sile ne bi dokončale z invazijo,« piše časnik.

V drugi fazi napadov bi cilje uničevali z manevrirnimi raketami, vključno z YJ-91 in CJ-10, lansiranimi s kopnega, z ladij in podmornic.

Kitajska ljudska armada bi za ocenjevanje škode uporabljala drone.

Zadnja faza bi vključevala topniške udare z ladij in kopenskih enot na umikajoče se tajvanske enote, da bi »odstranili še zadnje ovire« na poti k reintegraciji Tajvana s Kitajsko.

Možnost japonsko-ameriškega protinapada pa ta scenarij ni obravnaval.

#US signals it's not ready, yet, to cross #Beijing's red line over #Taiwan. Restated by senior White House official Kurt Campbell.#TaiwanIsNotChina#TaiwanIsaCountry @VP #Taiwanese #Taiwanese#CCP #ChinaGlobalThreat #BoycottChineseProducts#NoBeijing2022 #BoycottBeijing2022 pic.twitter.com/FaRl5hJxq1

— Wang Gui Hua 王桂华 (@Wang_GuiHua) July 10, 2021

»Rešitev tajvanskega problema in uresničitev nacionalne unifikacije je zgodovinska misija Kitajske komunistične partije in želja celotnega kitajskega naroda,« so sklenili v časniku.

V odgovor na to so iz tajvanskega predsedniškega urada sporočili, da naj na Kitajskem »odrastejo«.

Načelnik ameriškega generalštaba Mark Milley je sicer ocenil, da želi Kitajska pridobiti vojaške sposobnosti za invazijo na Tajvan do leta 2027, pospešen načrt oboroževanja pa kaže, da bi to točko morda lahko dosegla celo prej.

In glede na to ni povsem jasno, ali si v administraciji ameriškega predsednika Joeja Bidna res želijo miroljubne koeksistence s Kitajsko, ali pa si zgolj - kupujejo čas...