REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kitajska odpravila »sredinsko črto«, ameriške vojake na Tajvanu pa označila kot povod za »pravično vojno«

Kitajska odpravila »sredinsko črto«, ameriške vojake na Tajvanu pa označila kot povod za »pravično vojno«Kitajska Armada - parada, Peking 2017. Vir: Pixell

Medtem ko se ZDA odpravljajo v nov vojaški pohod proti Iranu, Kitajska po vrsti ameriško-tajvanskih provokacijah zaostruje tudi vojaške operacije v svojem vzhodnem vojaškem poveljstvu.

Najpomembnejše novosti so kar tri.

Kitajska je enostransko odpravila »sredinsko črto«, ki ločuje morje in zračni prostor Tajvana od Kitajske.

Kitajska armada je hkrati objavila film, v katerem je pokazala – tudi s scenami iz ameriških filmov –, kako bo Kitajska ljudska armada bombardirala Guam in druga ameriška oporišča.

Urednik vplivnega časnika Global Times pa je objavil uvodnik, v katerem je opozoril Washington, da naj nikakor ne poskuša poslati ameriške vojake znova na Tajvan, saj da bo to sprožilo spopad s Kitajsko in bo v tem primeru Peking moral vstopiti v »pravično vojno.«

Istočasno so na Tajvanu predstavili nove rakete, s katerimi lahko napadajo cilje tudi na kopnu, torej - Kitajsko.

Zaradi odprave sredinske črte Kitajska in njen de facto odcepljeni otok vstopata v najbolj nevarno fazo odnosov.

Prva novost je epohalna.

Zaradi odprave sredinske črte Kitajska in njen de facto odcepljeni otok vstopata v najbolj nevarno fazo odnosov po letih 2003 - 2004 in morda celo v odnose, ki bodo še slabši od let 1995 - 1996.

Sredinska razmejitvena črta nikoli ni bila prava meja, kajti Kitajska takšne meje seveda ne priznava.

Zanjo je Tajvan sicer de facto samostojna entiteta, ki pa ostaja de jure del Kitajske.

Odprto ostaja vprašanje unifikacije – z dogovori in diplomacijo, po sistemu ena država dva sistema ali pa silo, ki jo Kitajska nikoli ni izključila.

V vseh zadnjih desetletjih pa je bila »sredinska črta« nekakšen »gosposki dogovor« oziroma nenapisan sporazum in tisti instrument, ki je preprečeval hujše incidente.

Sedaj pa je Kitajska v odgovor na vse toplejše odnose med ZDA in Tajvanom že večkrat poslala večje skupine letal preko mejne črte.

Istočasno je tajvansko vojaško letalstvo sklenilo, da lahko tajvanska vojaška letala odgovorijo z ognjem v primeru »samoobrambe.«

Tajvanski topovi - vojaška vaja na Tajvanu
Manevri Tajvanske vojske  Vir: Pixsell

Še bolj nevarno je to, da se na Kitajskem krepijo pogledi tistih, ki so prepričani, da bo vprašanje Tajvana mogoče rešiti enkrat za vselej le s silo.

Še bolj nevarno je to, da se na Kitajskem krepijo pogledi tistih, ki so prepričani, da bo vprašanje Tajvana mogoče rešiti enkrat za vselej le s silo.

Deloma pa so kitajske akcije tudi posledice vse večje ameriške prisotnosti v regiji.

Obenem se tudi Indija zelo prilizuje sedanji tajvanski predsednici, kar v luči vse slabših kitajsko-indijskih odnosov ni nenavadno.

Za Indijo je tajvanska predsednica predstavnica prave, demokratične Kitajske.

Naravnost grozljivo je, da so ob prehodu sredinske črte s strani 18 letal kitajskega vojaškega letalstva, kitajski piloti pilotom tajvanskih prestreznikov grozili, da »sredinska črta ne obstaja« in kričali, da je Tajvan »lutka v rokah tujih sil.«

Precej nenavadno je bilo, da je pilot izrekel politično izjavo, toda 21. septembra je tudi Wang Wenbin, tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za zunanje zadeve dejal, da v Tajvanski ožini »ni tako imenovane sredinske črte.«

V mandarinščini se je to slišalo takole: (不存在所谓“海峡中线”).

Kar je seveda res -, če je Tajvan del ozemlja Kitajske (in le začasno ločen od matice), kar je nesporno res, potem tudi sredinske črte ni.

Ob vsem skupaj se je oglasil tudi Hu Xijn, urednik vplivnega kitajskega časnika Global Times, ki je pod nadzorom kitajske komunistične partije in opozoril državljane ZDA, da bo poskus napotitve ameriških vojakov na Tajvan pomenil začetek vojne ZDA s Kitajsko.

Pred tem je namreč kapetan Walker D. Mills, pripadnik ameriških marincev, v zadnji številki časnika Military Review predlagal, da bi ZDA morale razmisliti o napotitvi ameriških kopenskih sil na Tajvan, če nameravajo »res braniti tajvansko suverenost.«

Težava pri tem je le ena –, da je za Kitajsko vprašanje Tajvana (povsem upravičeno) zgolj »notranja zadeva«, vsako vmešavanje pa bodo imeli za agresijo.

Kitajska vojska
Kitajska mornarica in kopenska vojska. Vir: Twitter

Mills je zapisal, da v primeru, če se ZDA ne bodo uspele odzvati hitro v primeru zaostritve odnosov med Tajvanom in Kitajsko, ZDA čaka priznanje hitre kitajske zmage ali pa vodenje dolge, drage vojne brez gotovega izhoda.

Slovenska zaveznica se očitno nahaja v neprijetni dilemi, saj jo v bližnji prihodnosti čakata kar dve potencialni vojni – prva z Iranom, druga s Kitajsko.

Toda Hu je posvaril pred takšnimi idejami.

»Ko bodo pričeli s koraki za vračanje vojakov ZDA na Tajvan, bo Kitajska ljudska armada zagotovo začela z vojno za zaščito kitajske ozemeljske celovitosti. Kitajski antisecesionistični zakon je tiger z zobmi je poudaril Hu.

Kitajska je že leta 2005 sprejela zakon, v katerem je tudi poskus razglasitve neodvisnosti Tajvana opisan kot tista točka, po kateri mora Kitajska znova integrirati odcepljeni orok.

Tudi Zhiqun Zhu, avtor knjige »Kritično desetletje: Kitajska zunanja politika 2008-2018« ocenjuje, da bo iz perspektive Pekinga poskus prisotnosti ameriške vojske na Tajvanu »uničil odnose med LR Kitajsko in ZDA ter kršil protisecesionistični zakon, kar bo razlog za vojno.«

Slovenska zaveznica se zato očitno nahaja v neprijetni dilemi, saj jo v bližnji prihodnosti čakata kar dve potencialni vojni – prva z Iranom, druga s Kitajsko.

Bodo v ZDA dovolj modri, da pritisnejo na zavoro, predno se zgodi kaj nepredvidljivega?

Delite članek