Kitajski bombniki simulirali napad na ameriške letalonosilke, Tajvan pa opozorjen: »Razglasitev neodvisnosti pomeni vojno!«

Administracija Joeja Bidna bo, kot vse kaže, nadaljevala nevarno politiko zaostrovanja s Kitajsko.

Najpomembnejša sporna točka med državama pa je seveda Tajvan, de facto odcepljen otok, ki se ima za državo, vendar ga Peking v skladu z veljavnimi načeli mednarodnega prava še zmeraj smatra za del svojega ozemlja.

Formalno se s tem strinjajo tudi Združene države Amerike, vendar s svojimi akcijami – prodajami rožja, stiki med diplomati Washingtona in Tajpeja ter zagotovili, da ZDA podpirajo neodvisnost Tajvana – kršijo vsebino in duh sporazuma, ki je v času Nixonove administracije pripeljal do otoplitve v odnosih med ZDA in Kitajsko.

China will never renounce using force against Taiwan, warplanes a warning: CCP official https://t.co/3Vyw75fwEo

— Newsweek (@Newsweek) January 27, 2021

Peking je takoj po prisegi Joeja Bidna poslal nedvoumno sporočilo, da vztraja pri ponovni združitvi Tajvana s celinsko Kitajsko, zagovornike neodvisnosti na otoku pa opozoril, da se igrajo z ognjem.

Sporočilo so poslali z velikimi eskadriljami vojaških letal. Bombniki, letala za protipodmorniški boj in lovci so skupaj, kot bi verjetno storili tudi ob pravem napadu na Tajvan, kršili sredinsko črto v Tajvanski ožini in ciljali letalonosilko Theodore Rosevelt.

Kot da to ne bi bilo dovolj so ob tem kitajski bombniki v zraku izvajali tudi manevre, s katerimi so simulirali napade na ameriške letalonosilke nedaleč vstran.

China's army flew bombers and fast-moving fighter jets designed for offensive purpose into Taiwan’s air zone, as China flashed military muscle to underscore its claims on the democratic island, days after the launch of the Biden administration. Illustration by RFA's @remonwangxt pic.twitter.com/sqRyxhjWii

— Radio Free Asia (@RadioFreeAsia) January 26, 2021

Po poročanju virov Financial Timesa so kitajski bombniki simulirali napad z izstrelki na letalonosilko, ki se je nahajala v bližini, med vstopom v območje jugozahodne tajvanske protizračne obrambe.

Prvič se je to zgodilo 23. januarja, ko je kitajska armada poslala v zrak 11 letal, drugič pa dan pozneje, ko jih je poslala 15.

Cilj je bila ameriška letalonosilka Theodore Rosevelt, ki v tem območju opravlja »rutinske operacije.«

Kitajska sicer velikokrat opozori, da njene ladje ne opravljajo »rutinskih operacij« pred obalami ZDA.

Na Tajvan v Pekingu sicer upravičeno gledajo kot na svojo odpadniško provinco, simpatije ZDA pa si Tajvan pridobiva na podlagi dejstva, da ima demokratično ureditev.

Kitajske oblasti si želijo, da bi še pred 100. obletnico Ljudske republike Kitajske leta 2049 dosegli združitev s Tajvanom, ki je po državljanski vojni leta 1949 postal zatočišče dotedanjih oblastnikov in šel svojo pot.

»Resno sporočamo vsem tistim tajvanskim silam neodvisnosti, ki se igrajo z ognjem, da se bodo opekle, kajti tajvanska neodvisnost pomeni vojno. Kitajska ljudska osvobodilna vojska bo sprejela vse potrebne ukrepe, da odločno prepreči kakršno koli obliko neodvisnosti Tajvana, ki bi jo razglasili separatisti. Odločno bomo branili nacionalno suverenost in ozemeljsko celovitost, razglasitev neodvisnosti pa pomeni vojno.« je na redni novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik kitajskega obrambnega ministrstva Wu Qian.

Na ameriškem obrambnem ministrstvu so kitajska opozorila in grožnjo z vojno označili za obžalovanja vredne. Ameriška zavezanost »samoobrambi« Tajvana ostaja neomajna, pravijo v Pentagonu.

Na neposredno vprašanje, ali so ZDA pripravljene vojaško braniti Tajvan, pa Bela hiša še vedno, tako kot desetletja doslej, vztraja pri »strateški nejasnosti.«

Tudi zato, ker bi jasna zaveza Američanov, da bodo Tajvan branili, lahko privedla do bolj radikalnih potez Tajvana, v vsakem primeru pa bi bil odziv Kitajske še odločnejši.

Zanimivo je, da Tajvan formalno doslej še nikoli ni razglasil neodvisnosti.

Da bi bilo to potrebno storiti, meni sedanja predsednica Tsai Ing Wen, ki vodi neodvisnosti Tajvana naklonjeno Demokratsko progresivno stranko.

V primeru spopadov bi Tajvan z zavezniki sicer zagotovo lahko prizadejal velike izgube Kitajski, toda nikakršnega dvoma ni, kdo bi v tem primeru na koncu prevladal.

Združitev Tajvana s Kitajsko je zato, če bi se izrazili z besedami nekega slovenskega politika (in zdaj zapornika) – samo še vprašanje generacij.