REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Laži osamosvojitve (9): JLA ni izvajala vojnih zločinov v Sloveniji, tožilci zločine TO in policije niso preiskovali

Laži osamosvojitve (9): JLA ni izvajala vojnih zločinov v Sloveniji, tožilci zločine TO in policije niso preiskovaliSledi zločina v Škofijah in Steffe, ki se je izmaknil tožilski preiskavi. Vir: Twitter

Trideseta obletnica »osamosvojitve Slovenije« mineva na običajen način: s prikazovanjem črno-belih slik in utrjevanjem mitov, ki jih vztrajno krepi tudi politični vrh države.

Te dni se je v Sloveniji z umikom obtožnice tožilstva končal še postopek proti Dragomirju Grujoviću.

Gre za dogodke izpred 30 let, ko je Dragomir Grujović kot starejši vodnik Jugoslovanske ljudske armade (JLA) v času vojne za Slovenijo 29. junija 1991 najprej samoiniciativno prevzel poveljstvo nad skladiščem goriva JLA v Puščavi pri Mokronogu – pri tem pa je streljal na svojega poveljnika, stotnika Branimirja Furlana, ki je hotel skladišče predati slovenski Teritorialni obrambi (TO), in ga ranil – v naslednjih dneh pa je zagrozil, da bo ob napadu slovenskih sil na vojašnico razstrelil rezervoarje z gorivom.

Grujovića so obtoževali vojnih zločinov, toda obtožnica je padla v vodo.

Če so krogle kje zadele cvetlične lončke, so to poskusili prikazati kot zločin, čeprav tudi prizadeti lastniki lončkov zadeve niso videli tako. Pravim zločinom, kot na primer Holmcu in tistemu na Škofijah, pa so se v širokem loku izognili.

To ni edini primer. V več kot sto primerih so slovenski tožilci natančno zbirali dokaze o vojnih zločinih JLA.

Vendar je bilo vojno pravo vedno na strani oficirjev JLA.

Tudi Berislav Popov, ki so ga pred tem obtoževali vojnih zločinov v Gornji Radgoni, je bil spoznan za nedolžnega.

Ob tem so slovenski preiskovalni organi domnevne zločine obravnavali zelo pristransko, kar je ugotovil že Marko Prešeren v svoji diplomski nalogi o tožilski praksi pri obravnavi vojnih zločinov v Sloveniji.

Praviloma so namreč obravnavali le pripadnike JLA.

Če so krogle kje zadele cvetlične lončke, so to poskusili slovenski tožilci prikazati kot zločin, čeprav tudi prizadeti lastniki lončkov zadeve niso videli tako.

Pravim zločinom, kot na primer pri Holmcu in tistemu na Škofijah, pa so se v širokem loku izognili.

Vojak JLA: Oni se delajo, da se želijo odcepiti, mi pa se delamo, da jim to ne pustimo
Vojak JLA: Oni se delajo, da se želijo odcepiti, mi pa se delamo, da jim to ne pustimo. Vir: Posnetek zaslona, Yutel

Zločinov TO in policije slovenski tožilci načeloma sploh niso preiskovali, ker niso želeli preiskovati »naših«, kot so tudi odkrito priznali.

Afera Holmec je bila zelo hitro spravljena pod preprogo, tudi s pomočjo Srbije, čeprav je nedvomno, da je do zločina prišlo – že po predaji vojakov z rjuho je namreč prišlo do streljanja na vojake.

Šest jih je bilo ranjeno, slovenski politiki pa še naprej trdijo, da se ni zgodilo nič.

Slovenske oblasti so afero nevtralizirale tako, da so zanikali napihnjeno trditev, da je prišlo do smrtnih žrtev vojakov JLA na Holmcu, ki so se predajali, (kar ni bilo res), nato pa še to zanikali tako, da so s tem ustvarili vtis, da zločina sploh ni bilo.

V resnici pa je bil.

Tudi raniti vojaka, ki se predaja, je nečastno in nezakonito. In tako so ravnali na Holmcu – na dan pred dnevom, ki je obveljal celo za praznik slovenske policije.

Tudi ranitev šestih vojakov (od tega dveh hudo!) predstavlja kršitev mednarodnega prava, kar pa so slovenski organi »pozabili«.

Je pa dogodek zabeležila avstrijska ORF.

Podobno so ravnali tudi preiskovalci na Škofijah, kjer obstajajo pričevanja, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je prišlo do likvidacije vojakov in naknadnega prikrivanja dokazov s spremembo prizorišča zločina.

Po zaslugi slovenskega generala Marijana Čada je bilo Kopru in Obali prihranjeno uničenje in masaker in to zato, ker ni izvršil povelja iz Beograda, da maščuje smrt treh popolnoma nepotrebnih in nedolžnih JLA žrtev na Škofijah, ki so jih v zasedi pokosili Steffetovi miličniki!

Nesrečni vojak, Albanec s Kosova, 19-letni vojak nabornik, je 29.6.1991 na Škofijah umrl pod streli miličnikov iz UNZ Koper, ki jim je poveljeval Fabio Steffe.

Po pričevanjih tistih, ki so se tedaj borili na strani Slovenije, sta le dan pred tem Janša in Bavčar zahtevala mrtve na Obali.

Ti pripadniki JLA niso nikogar ogrožali v Škofijah in so umrli likvidirani, častnik pa je uspel zbežati.

»Fabio Steffe, samooklicani heroj vojne 1991, ki mu je pokvarjeni Kučan, zaščitnik Janše leta 2000 podelil najvišje državno odlikovanje za zločinsko, zahrbtno usmrtitev 3 pripadnikov JLA na Škofijah 29.6.1991. Pobili so jih Steffetovi miličniki, zahrbtno, na grozovit način! Kazen!« je o tem zapisal Anton Peinkiher, ki je leta 1991 vodil analitični in obveščevalni oddelek VOMA.

Dobro obveščen vir pa nam je že pred leti povedal, da je imel pokojni general Marjan Čad o tem cel kovček dokazov, ki mu je nekega dne menda »izginil« s podstrešja.

Toda dokazi so še marsikje, kot nam je pred leti potrdil (zdaj že pokojni) admiral Stane Brovet – tudi v Beogradu, vojni zločini pa ne zastarajo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek