Dobra novica? Znanstveniki odkrili, kako temperatura vpliva na širjenje koronavirusa in tisto, ki jo ima virus »najraje«

Vse kaže, da bi temperatura lahko imela pomembno vlogo pri tem, kako se širi nevarni koronavirus po vsem svetu in tudi v Evropi.

Znanstveniki, ki so ugotovili, pri kateri temperaturi se koronavirus, ki povzroča bolezen Covid-19 najhitreje širi, sicer opozarjajo pred prehitrimi sklepi o tem, kako bi lahko zgolj toplo vreme že samo lahko »ubilo korono« in prekinilo s pandemijo.

Kljub temu pa nova študija morda predstavlja vsaj eno dobro novico v poplavi slabih, povezanih s širjenjem koronavirusa, ki je v tem trenutku okužil že prebivalce v več kot 110 državah sveta.

Passengers at the Kigali Bus Park in Rwanda must wash their hands before being allowed on the buses to help prevent the spread of Coronavirus outbreak.
pic.twitter.com/N8SJRv8E0Z

— Africa Facts Zone (@AfricaFactsZone) March 12, 2020

Koronavirus ima namreč zelo rad povsem določeno temperaturo, pri kateri se najhitreje širi.

Študija, ki je bila opravljena na univerzi Sun Yat-sen v Guangzhou, glavnem mestu južne kitajske pokrajine Guangdong, je namreč poskusila ugotoviti prav to, kar zanima mnoge po svetu, namreč, kako bi na razširjanje koronavirusa lahko vplivale sezonske spremembe v temperaturi.

#THREAD: #WuhanVirus ‘highly sensitive’ to high temperatures, but don’t bank on summer killing it off, studies say#coronavirus has a temperature sweet spot where spreads fastest, but experts say to avoid thinking it'll react to seasonal changeshttps://t.co/kHhTPjzCuS

— Indo-Pacific News (@IndoPac_Info) March 8, 2020

Raziskava, ki je bila objavljena prejšnji mesec, sicer še čaka na kritično preverjanje, toda njeni rezultati kažejo, da bi temperatura lahko imela veliko vlogo pri obnašanju virusa.

»Temperatura bi lahko bistveno vplivala na transmisijo bolezni Covid-19,« so prepričani kitajski raziskovalci.

Obstaja pa tudi »najboljša temperatura za viralno transmisijo,« je zapisano v študiji.

Kot je zapisano v študiji, je virus »zelo občutljiv na visoke temperature«, kar bi mu lahko preprečilo, da se razširja v toplejših državah, »medtem ko obratno velja za hladnejše države,« ocenjujejo raziskovalci v študiji.

Na to, da bo toplo vreme pregnalo koronavirus, ki povzroča Covid-19 upajo tudi številne države po vsem svetu.

Vendar pa je v drugi ločeni študiji skupina virologov, v kateri je bil Marc Lipsitch s harvardske T.H. Chan šole za javno zdravje ugotovila, da so neprestane transmisije in hitro naraščanje okužb možne v številnih pogojih vlažnosti – od hladnih in suhih razmer v nekaterih pokrajinah Kitajske do tropskih lokacij, kot je na primer avtonomna pokrajina Guangxi Zhuang daleč na jugu Kitajske ali pa v Singapurju.

A team of Chinese scientists has found that the coronavirus spreads fastest at 8.72 degrees Celsius (47.7°F) https://t.co/yxe28wxvdy

— Inkstone (@InkstoneNews) March 9, 2020

Singapur je imel v nedeljo dvanajst novih primerov okužb, skupno pa je okuženih 150. Smrtnih žrtev za zdaj še ni bilo.

»Vreme samo, na primer povišanje temperature in vlažnosti v času pomladanskih in poletnih mesecih ne bo nujno vodilo k zmanjšanju primerov okužb brez implementacije ekstenzivnih ukrepov povezanih z javnim zdravjem,« piše v študiji, ki prav tako čaka na preverjanje.

Po drugi strani pa je ekipa raziskovalcev iz Guangzhoua svojo raziskavo opravila na podatkih o obolelih od 20. januarja do 4. februarja in to v več kot 400 kitajskih mestih in regijah.

Nato so te podatke v svojih modelih primerjali z uradnimi meteorološkimi podatki za vsa prizadeta mesta.

Analiza je pokazala, da se je število obolelih povečevalo z naraščanjem temperatur do največ 8,72 stopinj Celzija, nato pa je upadalo.

»Temperatura ima vpliv na življenjsko okolje ljudi … in bi lahko imela pomembno vlogo pri javnem zdravju v zvezi z razvojem epidemije in njenim nadzorom«, so zapisali raziskovalci.

Opozorili so tudi, da je tudi na izbruh bolezni prav v Wuhanu imela svoj vpliv tudi – temperatura.

Nekaj podobnega pa velja tudi za zgodovinske primere podobnih bolezni. Leta 1918 se je »španska gripa«, najhujša pandemija, ki je odnesla več življenj kot prva svetovna vojna umirila preko poletja, toda nato se je vrnila jeseni in pozimi in ubila milijone.

Prince Charles is having to switch to ‘Namaste’ as opposed to the usual ‘Hand Shake’ due to the #coronavirus ... Surely it’s better!
Proud to be Indianpic.twitter.com/igh074twXD

—  (@_RajputAnkit_) March 12, 2020

Tudi Hassan Zaraket, pomočnik direktorja v centru za infektivne bolezni v ameriški univerzi v Beirutu je prepričan, da bi bolj vlažno in toplo vreme lahko vplivalo na to, da virus postane manj stabilen, kot to velja za druge patogene.

»Še vedno se učimo o tem virusu, toda glede na to, kar vemo o drugih koronavirusih, lahko vsaj upamo. Ko se bodo temperature dvigovale, se bo stabilnost virusa zmanjševala … in če nam vreme pomaga pri zmanjšanju števila prenosov in pri okoljski stabilnosti virusa, potem bomo morda lahko zlomili verigo prenosov,« ocenjuje epidemiolog.

Toda tudi če bi se to zgodilo, bi bili pozitivni učinki najbolj vidni tam, kjer še ni prišlo do širšega prenosa koronavirusa.

Tom Hanks, Rita Wilson Contracted Coronavirus in U.S., Australian Officials Say https://t.co/KJsMYohjNm via @thr

— Sorah Weiss (@DatiSorah) March 12, 2020

Mike Ryan, izvršni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zato poziva k previdnosti in ljudi opozarja, da naj se ne zanašajo na to, da bo bolezen izginila s poletjem.

»Moramo predpostaviti, da bo še naprej imela kapaciteto širjenja. Reči, da bo izginila kot gripa, bi bilo vzbujanje lažnega upanja … o tem še ne moremo sklepati. O tem ni dokazov,« je dodal predstavnik WHO.