nedelja, 12. januar 2025 leto 30 / št. 012
Ali znova nujno potrebujemo naborniški sistem? Če ga res, potem - »polkrog na levo« in marš iz Nata!
Izbira: naborniki ali Nato?
V slovenski javnosti so se te dni znova pojavile razprave o tem, ali naj Slovenija uvede – naborniško vojsko.
Predlog je podala stranka SDS.
Ker naj bi idejo podprli tudi v nekaterih koalicijskih strankah, pričakujejo, da bo zakonski predlog prestal prvo obravnavo v DZ-ju.
1. Janša je ukinil naborništvo. 2. V času stare Juge je bil drugačen model vojske. 3. Vojska - tudi naborniška - je potrebna, po mojem prepričanju po švicarskem modelu (ne tem sranju, kar smo imeli in imamo mi). 4. Švica je res neutralna, mi smo pa v Natu. Smo res?
— Andrej Mlakar (@AndrejMlakar) January 20, 2020
Pod novo, desno vlado bi se to morda lahko zgodilo prej, kot pa se je to zdelo še pred kratkim.
SDS predlaga, da bi vojaška obveznost trajala šest mesecev, civilno služenje vojaškega roka pa 12 mesecev, je pojasnil poslanec SDS-a Žan Mahnič.
Služenje vojaškega roka bi bilo obvezno za moške, ki bi vojaški obvezniki postali pri 17 letih.
Slovenska vojska z negativnimi ocenami, plačanci, nimajo kaj delat po svetu za račun Američanov, ki povzročajo vojne. Slovenska vojska mora biti naborniška, izvajat ukrepe za vojaško varnost doma v Sloveniji, mora biti nevtralna, takoj zapustit NATO, motor vojn, nasilja, mrtvih. pic.twitter.com/vokCveFxEV
— Anton Peinkiher (@AntonPeinkiher) December 11, 2019
SDS predlaga, da bi vojaška obveznost trajala šest mesecev, civilno služenje vojaškega roka pa 12 mesecev, je pojasnil poslanec SDS-a Žan Mahnič.
Pri 18 letih bi se izvedel nabor, vojaški rok pa bi fantje predvidoma začeli služiti v letu, ko bi dopolnili 19 let. V primeru študija pa bi vojaško obveznost nastopili po njegovem zaključku. Zakon bi začel veljati 1. septembra letos.
Mahnič je še pojasnil, da se je ob odločitvi za profesionalizacijo Slovenske vojske zamrznilo izvajanje zakona o vojaški dolžnosti, v SDS-u pa zdaj predlagajo črtanje členov, ki so tedaj zamrznili izvajanje.
Med razlogi za ponovno uvedbo naborništva je Mahnič navedel odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja in narodne zavednosti ter krepitev psihofizične pripravljenosti državljanov kot tudi zagotovitev dovolj številčne vojaške rezerve.
Po njegovih besedah so zadnjih šest let »z žalostjo gledali, kako je Slovenska vojska propadala«.
Število stalnih pripadnikov ne zadošča več za obrambo Slovenije v primeru vojaškega napada niti ne za učinkovito delo v miru, meni Mahnič.
Predvsem pa je po njegovih besedah problematično to, da ob morebitnem oboroženem napadu nimamo mlade generacije in tudi čedalje manj srednje, ki bi znala rokovati z orožjem in poznala osnovne vojaške tehnike.
A to so javno razglasili, da jim je zmanjkalo zalog?
— Blaž (@Blaz_88) January 30, 2020
Naborniki po polletnem tecaju ne bi bili kos najvecjim, dobro opremljenim vojskam na svetu.
Skratka, ce bi prislo do referenduma bom PROTI, ce bi pa mogel pod prisilo v vojsko, bi razmislil o selitvi cez mejo.
Za ponovno uvedbo vojaške obveznosti bi morali posodobiti nekatere zmogljivosti, pri čemer Mahnič logistične stroške ocenjuje na deset milijonov evrov, kadrovske pa na 23 milijonov.
Ideji ponovne uvedbe naborništva je po njegovih besedah javnost naklonjena, po raziskavi agencije Parsifal naj bi jo podpiralo 70 odstotkov vprašanih.
Ko se je namreč pred letom 2004 ukinjala naborniška vojska v Sloveniji so to politiki redno povezovali z modernizacijo vojske in nujno spremembo, ki je potrebna tudi zaradi vstopa v Nato.
Mahnič je dodal, da idejo podpirajo tudi nekatere stranke t. i. levice.
Pred volitvami so se tako do tega vprašanja jasno opredelili v DeSUS-u, po Mahničevem vedenju pa naj bi mu bili naklonjeni tudi v SNS-u in SAB-u.
Pri tem SDS in druge stranke, ki zagovarjajo to rešitev očitno računajo tudi na to, da imajo državljani spomin marjetic.
Predlog je sicer na prvi pogled sprejemljiv, po drugi strani pa je vrhunsko zvit in zavajajoč.
Javnosti namreč ponuja isto dobrino, ki jo je pred leti že zamenjala za nekaj drugega. Namreč – za profesionalno vojsko.
A naborniki bi potem morali tut vouke strelat? https://t.co/SXM7uc7CCA
— Vesela Jagoda (@jagodka_1) January 27, 2020
Ko se je namreč pred letom 2004 ukinjala naborniška vojska v Sloveniji so to politiki redno povezovali z modernizacijo vojske in nujno spremembo, ki je potrebna tudi zaradi vstopa v Nato.
Še več, naborniški sistem in celo podaljšanje časa služenja vojnega roka so tedaj razglašali kot alternativo profesionalizaciji vojske.
Prav zato je javnost tudi bolj z večjo naklonjenostjo sprejela vstop v Nato.
Takrat so tedanji vladajoči politiki povsod ponavljali, da bo Slovenija lahko vstopila v Nato brez obveznega služenja vojaškega roka, izven njega pa bo morala obdržati obvezno služenje.
To je v precejšnji meri vplivalo tudi na za vstop v Nato ugodno referendumsko odločitev.
Odločitev o odpravi naborniške vojske je bila zato predvsem odkrita ponudba državljanom, da naj v zameno za uvedbo poklicne vojske podprejo projekt vstopa v Nato, smo opozarjali že leta 2002.
Ob vsem tem pa je bila javnost povsem jasno opozorjena že leta 2002, še pred tem, ko se je naborniška vojska ukinjala.
Polnili bomo Slovensko vojsko. In flajš meso bodo naborniki. Dijo mijo!
— zoran p (@p_zoran) January 20, 2020
Projekt profesionalizacije vojske je bil postavljen v jasno zvezo z vstopom v Nato. Odločitev o odpravi naborniške vojske je bila zato predvsem odkrita ponudba državljanom, da naj v zameno za uvedbo poklicne vojske podprejo projekt vstopa v Nato.
Takrat se je najprej zgodila pobuda skupine poslancev za takojšnjo ukinitev naborniške vojske, ki so ji predstavniki vlade nasprotovali brez vsebinskih argumentov in jo na koncu z nekaj spremenjenimi datumi tudi sprejeli.
Tedanji obrambni minister dr. Anton Grizold je vladno odločitev ocenil kot 'hrabro' in napovedal, da se bo obvezno služenje vojaškega roka ukinilo junija leta 2004, sočasno pa bo uvedena poklicna vojska.
Po mnenju tedanjega obrambnega ministra bi bilo mogoče stalno in rezervno sestavo vojske »zmanjšati samo na okoli 18.000 vojakov, ko bo Slovenija postala članica Nata.«
Danes pa jih nima niti – 8000.
Toda pomembno je nekaj drugega – da je bil s tem projekt profesionalizacije vojske postavljen v jasno zvezo z vstopom v Nato.
Odločitev se je tako spremenila v politično sporočilo javnosti in je bila sprejeta v trenutku, ko je vlada v javnomnenjskih anketah doživela največji padec svoje popularnosti in tudi padec navdušenja za vstop v zvezo Nato.
Odločitev o odpravi naborniške vojske je bila zato predvsem odkrita ponudba državljanom, da naj v zameno za uvedbo poklicne vojske podprejo projekt vstopa v Nato.
Druga plat medalje - o tem, da je profesionalizacija vojske mogoča tudi brez popolne uvedbe poklicne vojske, da jo je mogoče izvesti tudi brez vstopa v Nato in da profesionalizacija pomeni tudi skoraj popolno ukinitev učinkovite nacionalne obrambe – je javnosti ostala prikrita.
Vse je bilo posvečeno oblikovanju ekspedicijskih korpusov za vprašljivo legitimne mednarodne intervencije v tujini.
In če sedaj Nato in profesionalna vojska več nista dovolj, če vojska propada kljub temu, da smo v zvezi Nato, kar priznava celo Žan Mahnič, potem v primeru, če bomo znova uvajali naborništvo - dejansko ne potrebujemo ne enega in ne drugega.
Avstrija NI v NATO. Za obrambo poravi 0.74 % BDP (vir CIA).
— Danilo F. Križman (@DFK01) January 17, 2020
Mi žremo kavbojski drek v NATO, stane 1,09 % BDP (=350 milijonov € v 2017). Pa 2 % bi naj kmalu
Naši naborniki bodo kanon futer, njihovi pa itak nikamor ne smejo
Naborniške vojske v Evropi imajo običajno nevtralne države, ki niso v zvezi Nato (Švica, Avstrija …) ali močneje ogrožene članice zveze Nato (Turčija, Grčija).
Naborniške vojske v Evropi imajo običajno nevtralne države, ki niso v zvezi Nato (Švica, Avstrija …) ali močneje ogrožene članice zveze Nato (Turčija, Grčija). Slovenija ni hudo ogrožena, zato bi bilo istočasno vztrajanje pri profesionalizaciji in naborništvu svojevrstna posebnost.
Slovenija ni hudo ogrožena, zato bi bilo istočasno vztrajanje pri profesionalizaciji in naborništvu svojevrstna posebnost.
Smiselno bi bilo naborništvo le, če bi Slovenija izstopila iz zveze Nato, kajti v tem primeru bi za lastno obrambo potrebovala več usposobljenih vojakov.
Glede na to, da je bila nekoč dilema na izključujoč način zastavljena v smislu »ali boste imeli zastarelo obvezno služenje vojaškega roka še naprej, ali pa moderno vojsko ob vstopu v Nato«, se zdi povsem legitimno vprašanje, ali bi Slovenija v primeru ponovne uvedbe naborniške vojske potemtakem morala ponovno razmisliti tudi - o izstopu iz zveze Nato?
Toda to, kot kažejo stališča vlade, ne pride v poštev.
Je pa vse skupaj še en dokaz, kako kratek je spomin ljudi in kako jih je mogoče preprosti vleči za nos.
Taborniki so cisto zadost. Dosti vec te naucijo o prezivetju. Naborniki smo bili navadni suznji v napol delujoci vojski z vedno premalo sredstev in nemotiviranimi poveljniki. Samo za strazo so nas imeli. Zguba casa in ukradenih 7 mesecev zivljenja.
— Iztok Zigon (@IztokZigon) November 13, 2019
Mnogi so se namreč na referendumu pred 16 leti za vstop v Nato odločili le zato, da njihovim otrokom ne bo treba v vojsko.
Namesto »neugodnega« služenja vojske so se odločili za »ugodnejšo« ponudbo zveze Nato, ki je seveda vključevala tudi nekoliko neprijetno »dodatno ceno« in na prvi pogled »manj neugodno« pošiljanje slovenskih poklicnih vojakov v tuje misije zveze Nato po svetu.
Ma bluz. Za to da bodo naborniki strazili hisice sredi gozda in stali v vrsti ob obisku drzavnikov. To nikakor ne bo izboljsalo slike o pripravljenosti....
— Klem (@Zarelepotec) October 20, 2019
Desetletje in pol zatem pa nekatere stranke znova ponujajo naborniški sistem, ki je bil zamenjan za Nato, toda tokrat vzporedno z članstvom v Natu.
To je nekako tako, kot če bi svoj stari avto zamenjali za, na primer, novejši in hitrejši motocikel. Čez petnajst let pa bi prišel ta drugi, nekdanji lastnik motocikla k vam in vam dejal, da je sedaj prišel čas, da mu izročite tudi avto.
Bi se vam to zdela poštena menjava?
Seveda ne. Menjava ni to, da nekdo dobi vse, drugi pa nič. Ali da se prvotni sporazum - odrečemo se naborništvu in gremo v Nato - dvakrat spremeni v škodo ljudi.
Tako da dobi Slovenija članstvo v Natu z vsemi slabimi posledicami (postane nasprotnik Rusije in Kitajske, mora sodelovati v nezakonitih mednarodnih intervencijah ...) hkrati pa še naborništvo, ki ga imajo države, ki jim ni potrebno trpeti negativnih posledic članstva v Natu.
Slovenija bi tako dobila najslabše iz obeh svetov. In to nam SDS ponuja kot - rešitev.
Slovenija bi tako dobila najslabše iz obeh svetov. In to nam SDS ponuja kot - rešitev.
Nato je z vstopom Slovenije dobil Slovenijo, Slovenija pa zaradi zaščite zveze Nato ni potrebovala več naborniške vojske.
Pridobila je veliko časa, ki so ga mlade generacije lahko vložile v kaj bolj produktivnega, kot pa je plazenje po jarkih.
Lažnivci.#Slovenia ni nikoli bila naklonjena #Nato moriji. Kaj bluzite? A se bojite da bo kakšnen protest?
— Arnela de Noir (@_deNoir) January 21, 2020
Bilo bi pravilno da bi bil. Pa zbiranje podpisov za izstop tudi.
Niti enega človeka ne poznam, ki podpira ustvarjanje "#begunci krizo" . https://t.co/pzUxzpqXpr
SDS in druge stranke, ki zagovarjajo to rešitev, očitno računajo tudi na to, da imajo državljani spomin marjetic. In da bo javnost še enkrat plačala za isto blago z napako - 'kolektivno' varnost - ki jo je leta 2004 že kupila.
Če se ta račun danes več ne izzide, potem krivda ne more biti samo na Sloveniji.
Če moramo znova uvajati naborništvo, potem res ne potrebujemo še Nata.
Ampak slovenske stranke računajo na to, da imajo slovenski volivci spomin marjetic.
In da bodo potem, ko so lahkoverno vstopili v Nato, misleč, da so se rešili naborniške vojske, zaradi brenkanja SDS-a na patriotske strune pozabili, da z naborništvom še enkrat plačujejo za blago z napako (obrambo), ki so ga v obliki članstva v Natu in profesionalizacije – leta 2004 že plačali.
