Nato proti Natu: zavezništvo, ki je »v krizi«, bo o smislu svojega obstoja premišljevalo še leto dni

Vrh zveze Nato v Londonu poteka tudi v senci nekaterih precej kontroverznih izjav, ki so jih o tej organizaciji podali številni visoki predstavniki držav članic – ali pa tisti, ki bi to morda lahko postali.

Na samem srečanju sta se hitro »udarila« prav francoski predsednik Emmanuel Macron in ameriški predsednik Donald Trump.

Macron je takoj popravil netočno trditev Trumpa, da je večina ujetih pripadnikov ISIS-a iz Evrope.

»Bodimo resni: veliko število borcev na terenu prihaja iz Sirije, Iraka in regije,« je dejal Macron.

Dodal je, da so tisti iz Evrope »drobna manjšina celotnega problema.«

Med okoli 10.000 ujetniki naj bi jih bilo iz evropskih držav okoli 2000.

Ob tem je Trump prepričan, da bi morali »sodelovati z Rusijo«, Macron pa je dodal, da meni podobno, da pa ob strateškem dialogu z Moskvo voditelji »tega ne bi smeli početi naivno.«

Glede »možganske smrti« zveze Nato pa je Macron dejal, da ve, da so njegova stališča »sprožila določene reakcijo«, da pa »še vedno vztraja pri njih.«

Trump jih je pred skupno konferenco označil kot žaljive.

“Let’s be serious,” a stone-faced Mr. Macron replied. Mr. Macron said that he and Mr. Trump “don’t have the same definition of terrorism around the table...When I look at Turkey, they are fighting against those who fight with us,” he added. https://t.co/Kpy1IkRNC1 via @NYTimes

— Nicolle Wallace (@NicolleDWallace) December 3, 2019

Podobne, precej kritične pripombe o zvezi Nato pa so bile izrečene že pred srečanjem na vrhu.

Med politiki, ki bi lahko odigrali pomembnejšo vlogo pri usmeritvi zveze Nato je zagotovo najpomembnejši Jeremy Corbyn, voditelj laburistične stranke, ki v Veliki Britaniji pred volitvami, ki bodo 12. decembra, hitro zmanjšuje prednost, ki jo imajo pred njimi še vedno konservativci Borisa Johnsona.

Leta 2014 je v videu posnetku dejal, da si je želel, da zveza Nato ne bi nikoli obstajala.

Na posnetku je Corbyn, ob katerem sedita kandidatka laburistov Catherine West in kandidat David Lammy, dejal: »Nisem pristaš zveze Nato, še več, želim si, da Nato ne bi obstajal. Nisem pristaš zahodnih vojaških zvez, želim si, da ne bi obstajale.«

Prejšnji mesec med intervjujem prav tako ni želel potrditi, da je zveza Nato »velik, vojaški uspeh.«

Corbyn ni brez možnosti, da postane naslednji predsednik britanske vlade, saj bi konservativci v izjemno tesnih volitvah lahko izgubili večino tudi zgolj za nekaj sedežev.

Na podoben način je francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, da je Nato zaradi enostranskega dogovarjanja ZDA s Turčijo »možgansko mrtev«, kmalu zatem pa mu je predsednik Turčije odgovoril, da naj preveri, ali ni morda on »možgansko mrtev.«

Pri tem Turčija nadaljuje z vojaškim sodelovanjem z Rusijo in načrtuje nove nakupe ruskega orožja, kar večina članic zveze Nato ocenjuje kot nekaj povsem nesprejemljivega.

Na zelo podoben način je francoska ministrica za obrambo Florence Parly dejala, da Nato trenutno »preživlja krizo« in da je »pred izzivi.«

Nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer, ki jo mnogi vidijo kot naslednico kanclerke Angele Merkel pa je javno pozvala k »evropski obrambni zvezi« in opozorila pred tem, da Evropa v vojaškem pomenu postane »palček«.

Največji udarec Severnoatlantskem zavezništvu pa so seveda prizadejale številne izjave predsednika ZDA Donalda Trumpa o tem, da je Nato nepotreben, nepošten do ZDA in da morajo druge članice za obrambo porabiti več, sicer ZDA ne vidijo smisla, da vztrajajo v takšni zvezi še naprej.

Prav zato bodo v zvezi Nato še vse naslednje leto ob pomoči »modrecev« premišljevali - kako naprej.

Trump won't commit to coming to the defense of fellow NATO members if they're militarily attacked pic.twitter.com/RKMplISNyT

— Aaron Rupar (@atrupar) December 3, 2019

Nato je namreč na pomoč poklical - »skupino modrecev.«

Srečanje 29-tih voditeljev držav članic zveze Nato ob 70-obletnici zavezništva sicer poteka v Londonu, samo nekaj dni pred usodnimi volitvami, ki bodo pomembne tudi za odločitev o izstopu Velike Britanije iz Evropske Unije.

Kritika je sledila po umiku ameriških sil iz Sirije brez posvetovanj z zavezniki, čemur je sledila ofenziva turških sil na pripadnike kurdskih enot YPG, ki so bile sicer ameriški zavezniki v boju proti Islamski državi.

Da bi razčistili vprašanja prihodnosti zveze Nato bodo na vrhu najverjetneje sprejeli francosko-nemški predlog o oblikovanju skupine »spoštovanih osebnosti« oziroma »modrecev«, ki naj bi o prihodnosti zavezništva premišljevali pod vodstvom generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga.

An official photograph of
Her Majesty The Queen, The Prince of Wales, NATO Secretary General and
Heads of State and Government from countries who form the North Atlantic Treaty Organisation. pic.twitter.com/DMQp3wGQ6m

— The Royal Family (@RoyalFamily) December 3, 2019

O sklepih svojih premišljevanj naj bi Nato obvestili leta 2021, pred naslednjim vrhunskim srečanjem zavezništva.  

»Poskusili bomo kanalizirati elektrošok, ki so ga sprožili Macronovi komentarji tako, da bi strukturirali politično debato,« je dejal višji francoski diplomat, vključen v te razprave.

Cilj je ustvarjanje »ponovno uravnoteženega transatlantskega zaveništva«, saj tudi Evropa ugotavlja, da naj bi bilo na plečih ZDA preveč odgovornosti.

Skupina modrecev, ki bo določila prihodnost zavezništva naj bi bila majhna, v njej pa bodo verjetno nekateri bivši državniki in še »nekateri, ki bi lahko predlagali bolj radikalne ideje.«

Da bi se približali ameriškemu predsedniku Trumpu naj bi v zavezništvu tudi dvignili porabo za obrambo in zmanjšali vsoto, ki jo morajo ZDA plačevati za poveljstvo zveze Nato in osebje od leta 2021 naprej.

Članice zavezništva naj bi tudi pokazale večjo bojno pripravljenost in porabo več sredstev za obrambo – tu pa predvsem Slovenija, ki je na repu držav članic tako po pripravljenosti vojske kot po vojaških izdatkih ne bo mogla pokazati kaj posebnega.

Obenem bo samo enodnevni sestanek v luksuznem golf klubu nenavadno kratek za zvezo Nato, tudi zato, da bi se zmanjšal vpliv dogodka na notranjepolitične razmere v Veliki Britaniji, ki se pripravlja na volitve 12. decembra.

Macron on Turkey: How is it possible to be a member of NATO and buy Russia's S400?
Trump blames Obama. Says Turkey wanted to buy Patriot Missiles
Macron says that's not the story pic.twitter.com/UV3gH71f1p

— Frida Ghitis (@FridaGhitis) December 3, 2019

Zveza Nato je bila sicer ustanovljena leta 1949 zaradi nasprotovanja tedanji Sovjetski zvezi, v zadnjem času pa s težavo išče pravi smisel obstoja.

Zaradi nasprotij med različnimi članicami je tudi nemška kanclerka Angela Merkel prišla do sklepa, da potrebuje Evropa lastno obrambo in se ne more več zanesti na zvezo Nato.