Je papež heretik? Papež Frančišek po navedbi novinarja in prijatelja ne verjame v telesno vstajenje Jezusa Kristusa

V svoji najnovejši knjigi je 95-letni novinar Eugenio Scalfari objavil nekaj novih spoznanj o papežu Frančišku, ki so v Rimu in drugje po svetu močno odjeknile.

O tem, da papež ne verjame v obstoj pekla je Scalfari poročal že v preteklosti, sedaj pa je temu dodal še novo trditev – da papež Frančišek dejansko ne verjame v eno od temeljnih cerkvenih dogem, to pa je, da je Jezus Kristus po križanju »vstal« in to dejansko, torej fizično, kot bitje iz »mesa in kosti«.

Papež Frančišek naj bi namreč svojemu prijatelju in novinarju dejal, da ne verjame, da je bil Jezus Kristus vstajen telesno, ampak »podoben duhu«.

In October, Left-wing journalist Eugenio Scalfari stated in La Repubblica that Pope Francis had told him that Jesus incarnate was just a man while on Earth, not both Man and God as the Catholic Church teaches, as well as most... https://t.co/vlb23yFT5K

— Barry Ickes (@barryickes) November 9, 2019

Kot navaja Eugenio Scalfari, ki je doslej papeža intervjuval že večkrat, papež Frančišek tako ne verjame v eno od temeljnih katoliških doktrin.

Čeprav gre za trditve Scalfarija, ki so jim verniki in Vatikan nasprotovali, pa Sveti sedež ni neposredno zavrnil njegove trditve, kar jim daje dodatno težo.

Eugenio Scalfari je svoje trditve zapisal v svoji najnovejši knjigi ter prav tako v časniku La Repubblica.

In kot je dejal duhovnik Nick Donnelly za Church Militant, so »trditve Scalfarija glede Frančiškovih heretičnih pogledov tako šokantne, papežev neomajen molk pa tako nerazumljiv, da moramo domnevati, da gre za natančen prikaz njunih pogovorov.«

Kot navaja Scalfari, je papež Frančišek dejal: »On (Jezus) je bil človek, dokler ni bil položen v grob s strani žensk, ki so uredile njegovo truplo.«

Trditev, da je Jezus vstal in na velikonočno nedeljo odmaknil kamen na svojem grobu, je sicer že doslej sprožala razprave.

Verniki se pri tem opirajo na psalme napisane s strani Mateja, Marka in Luke ter na veliko natančnost novega testamenta.

https://t.co/S3M2GcOSK2

Scalfari neither makes recordings, nor takes notes during his “colloquies” with major figures, of which he has had many over the years, including with Pope Francis. Since Francis’ election the pair have met five times, four of which have resulted in 1/2

— Kepa Laca (@kepalaca) November 9, 2019

Drugi pa trdijo, da so zgodbe čez čas predrugačili. Markovo pričevanje se namreč konča z oznako 16:8, od tu naprej pa naj bi ponarejevalci vstavili zgodbo o vstajenju Jezusa.

Takoj pa se je odzval tudi Matteo Bruni, direktor službe za stike z javnostjo Svetega sedeža, ki je dejal, da citati, ki jih je navedel Scalfari, ne morejo biti izjave samega Frančiška, pač pa gre za »osebno in svobodno interpretacijo tistih, ki so poslušali.«

Papež je sicer o tem enkrat leta 2016 že govoril javno in dejal, da je Jezus ponovno vstal v duhu in telesu.

This is your daily reminder that Eugenio Scalfari is a liar. https://t.co/jj4yuKtuK3

— Scott Eric Alt (@ScottEricAlt) November 9, 2019

Scalfari se je že dvakrat zapletel v podobne spore, saj je trdil, da papež ne verjame v pekel in v božansko naravo Jezusa.

Vendar pa ima tudi Scalfari težavo: enkrat je že moral priznati, da je papeževe besede zapisal napačno.

Razlog za to pa je tudi v tem, ker si intervjuje ne posname, pač pa si piše zabeležke in nato intervjuje rekonstruira po spominu.

Pope Francis denied 'physical resurrection of Christ', says Italian friend as Catholics demand Vatican denounces the 'heretical' claim

Eugenio Scalfari,said his friend Pope Francis does not believe a key Catholic doctrine

https://t.co/DYwuGZ5la3 via @MailOnline

— B. Sethia (@sethia_b) November 9, 2019

To je medijem pojasnil Christopher Lamb, rimski dopisnik katoliškega časnika The Tablet.

So pa zato najnovejše trditve znova sprožile val napadov na svobodomiselnega papeža predvsem v najbolj konservativnih katoliških krogih, ki jim gre papež Frančišek precej na živce zaradi svojih liberalnih pogledov na različne teme, od vloge religije v družbi do odnosa do beguncev.