petek, 22. november 2024 leto 29 / št. 327
Stisnili so jih v kot in jih dobili po rafinerijah: Trump izbira iranske tarče, Iran pa opozarja ZDA na svoj »takojšen odgovor«
Kaj se je pravzaprav zgodilo med Iranom, ZDA in Savdsko Arabijo, da ves svet sedaj znova trepeta pred izbruhom nove bližnjevzhodne vojne?
Doyle Macmanus v svoji analizi v Los Angeles Timesu vse skupaj pojasnjuje z navedbo 800 let starega verza perzijskega pesnika Sadija: »Ali ne vidite, kako bo mačka, stisnjena v kot, s svojimi drobnimi kremplji izkopala oči leoparda?«
In danes na Bližnjem vzhodu Iran, obkoljen s strani ZDA, z gospodarstvom v prostem padu in pod vojaškim pritiskom igra prav to vlogo – v kot stisnjene mačke.
Sporočilo Teherana Washingtonu je jasno – lahko ste močnejši, toda iz tega ne boste odnesli cele kože.
Anyone is surprised by Trump’s willingness to cede US sovereignty to “the Kingdom” & waiting for their signal to act on #Iran hasn’t been paying attention.
— Bryan Dawson (@BryanDawsonUSA) September 17, 2019
The Trump and Republican “love affair” with authoritarianism and dictators is nothing new. It’s the “leadership” they crave pic.twitter.com/q5ZLMbwtgA
Napadi na naftne rafinerije v Savdski Arabiji, ki so proizvodnjo savdske nafte zmanjšali na polovico, so odgovor Irana na pritiske ZDA. In to je znova privedlo do novih napetosti.
Po začetnih borbenih tvitih je ameriški predsednik Donald Trump sicer nekoliko umiril retoriko, vendar se je nato sam znašel na tnalu kritik nekaterih senatorjev, češ da je premalo odločen glede Irana.
Obenem pa tudi Donaldu Trumpu, ki je Iran s svojimi sankcijami na prodajo nafte stisnil v kot, pričelo zmanjkovati poti za rešitev krize.
Trump si je sicer zaželel srečanja z iranskimi voditelji, toda pri tem je pozabil, da v Iranu televizijska »žajfnica«, podobna tisti, ki jo je Trump priredil svetu na srečanju s Kim Jong-unom ne bi bila dobro sprejeta.
Zato so takšna srečanja zavrnili.
Jasno je tudi, da je Iran neposredno ali posredno za napadi na rafinerije Savdske Arabije. To je povsem v skladu z napovedjo Irana, da v primeru, če Iran ne bo mogel prodajati svoje nafte, svoje nafte ne bodo mogle prodajati tudi ostale bližnjevzhodne države – ki so dejansko sovražne Iranu in podpirajo politiko ameriških pritiskov na Teheran.
Iran je s tem napadom na savdske instalacije ali s podporo napadom, ki so jo izvedli jemenski uporniki »dvignil stave«, kar je bilo povsem pričakovano ravnanje.
"We don’t need Middle Eastern Oil & Gas, & in fact have very few tankers there, but will help our Allies!" said Trump. https://t.co/UxpFkTj6U0
— USA TODAY (@USATODAY) September 16, 2019
Pokazal je, da Iran ne bo sam trpel zaradi sankcij, pač pa da bodo škodo imeli tudi njegovi rivali in nasprotniki.
Iran je doslej že imel na stotine milijard dolarjev škode zaradi sankcij.
Če jih bo kot »opozorilo« sedaj nekaj deset imela tudi Savdska Arabija, se to iz perspektive Teherana res ne zdi kaj posebno nezasluženega.
The USA has been historically out of touch, lost in their own delusions regarding Iran. In the statement provided, you can see the double talk (with no factual evidence), that is used by the USA. These tactics have bogged down the diplomatic process decade after decade! #JCPOA pic.twitter.com/RbJ87aEEg3
— Bint-al Hoda Khamenei (@WiseNahl) September 18, 2019
Ena od poti iz krize bi lahko sedaj vodila preko mednarodnih pogajanj o premirju v Jemnu, kjer bi se lahko srečevali iranski in ameriški diplomati.
Toda to ne bo mogoče, če se bodo napetosti zaostrovale.
Ameriški predsednik je zato menda že pričel ponovno izbirati »tarče« znotraj Irana, iz Teherana pa je znova prišlo ostro opozorilo, da bodo takoj odgovorili na vsak napad.
Pri tem iranski mediji sporočajo, da njihov odgovor ne bo »omejen na vir sovražnosti.«
How warlike of Iran to place its country in an area surrounded by USA bases! pic.twitter.com/9DGCo87T3n
— Lance Dyer (@Lance63) September 18, 2019
Ker še vedno nista dobila ameriškega vizuma, potrebnega ob zasedanju Generalne skupščine OZN (ki so iranskim diplomatom ZDA sicer dolžne izdati) bosta iranski predsednik in zunanji minister najverjetneje naslednjič nedosegljiva tudi za srečanja na najvišji ravni v New Yorku.
Savdska Arabija se je medtem pridružila ameriški koaliciji, ki »varuje« vodne poti v Hormuški ožini, kar bo prav tako še dodatno dvignilo napetosti.
Ob tem namerava ameriška administracija še dodatno zaostriti sankcioniranje Irana.
Po ameriških podatkih naj bi Iran manevrirne rakete izstrelil iz oporišča severno od savdskih rafinerij.
Vse to pa je posledica zelo tvegane politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je enostransko odstopil od jedrskega sporazuma z Iranom, čeprav Teheran ni kršil sporazuma.
S tem pa je spodkopal tudi možnosti za svoja pogajanja z Iranom, ki si jih zelo želi.
70% decline in Iran's trade with USA #Iran #US https://t.co/CFcGvU44BA
— Iran (@Iran) September 17, 2019
»Iranski pragmatični politiki, ki jih je vodil predsednik Hasan Rouhani, so pristali na ta dogovor zato, ker so upali, da bo ukinitev sankcij pomagala gospodarstvu. Ekstremisti iz Teherana so sporazum sovražili in trdili, da Američani nikoli ne bodo izpolnili svojih obveznosti iz sporazuma in da ga bodo ZDA prenehale spoštovati točno tedaj, ko jim bo to odgovarjalo. In da bodo na ta način Teheran pustili s stroški, ne pa tudi s pridobitvami … In zahvaljujoč Trumpu se je izkazalo, da so imeli iranski ekstremisti popolnoma prav«, opozarja Kenneth Pollack iz inštituta The American Enterprise za Washington Post.