Trump: če srečanja s Xijem ne bo, bodo carine na kitajsko blago v vrednosti 300 milijard dolarjev uvedene takoj

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za televizijo CNBC ponovno zagrozil Kitajski. Voditelji držav G-20 se bodo sicer 28. in 29. junija sestali na vrhu v Osaki na Japonskem in Trump je dejal, da se bo tam srečal tudi s kitajskim kolegom Xi Jinpingom. Kitajska pa tega srečanja še ni potrdila.

Trump je dejal, da pričakuje dogovor s Xijem, če ga ne bo, pa bo takoj uvedel dodatne carine na kitajski uvoz. Doslej je ameriški predsednik z izvršnimi ukazi uvedel 25-odstotne carine na 200 milijard dolarjev uvoza, namerava pa uvesti enake carine še za preostalih 300 milijard dolarjev.

Trump je dejal, da Kitajska tudi devalvira svojo valuto in da bo »nekaj potrebno narediti v zvezi s tem.« To namreč povzroča »neenakopravnost na igralni površini.«

Glede dogovora je izrazil svoje prepričanje, da bo s Kitajsko dosežen, zato ker »Kitajske oblasti to morajo narediti.«

Dodal je, da bodo v primeru, če se predsednik Xi Jinping z njim ne bo srečal na vrhu G-20, carine na 300 milijard vredne izdelke uvedene takoj. Glede Huaweia pa je ponovno dejal, da bi dogovor glede tega podjetja »lahko bil del trgovinskega spora med Washingtonom in Pekingom.«

In to kljub temu, da naj bi bil menda »varnostna grožnja«. Takšne izjave pa postavljajo pod vprašaj tudi trditve, da je Huawei res varnostna grožnja.

Prvega junija so sicer stopile v vejavo tudi kitajske carine na 60 milijard dolarjev vredno ameriško blago, istočasno pa so kitajski časniki sporočali, da je »sodelovanje edina pravilna izbira Washingtona in Pekinga«, saj bi spopad zgolj škodil obema stranema.

Pohvalil se je, da je Kitajska, odkar je bil izvoljen, izgubila med 15.000 do 20.000 milijard dolarjev kar sicer ni res, saj je celotno kitajsko gospodarstvo vredno okoli 13.000 milijard dolarjev.

Kitajska seveda trpi škodo, saj je njen izvoz v ZDA v prvih štirih mesecih letošnjega leta upadel za 12 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, vendar pa posledice čutijo tudi ameriški potrošniki v obliki višjih cen uvoženega blaga s kitajske in nedostopnostjo določenih vrst blaga – na primer najnovejših telefonov.

Trump je izrazil tudi mnenje, da so ameriške zvezne rezerve (Fed) uničujoče za ZDA, ker so zvišale obrestne mere. Dejal je, da je na Kitajskem »njen predsednik Fed« in da lahko počne, kar želi, ampak da bodo v ZDA uspeli, ne glede na tako neenakopravne pogoje. Če bi leta 2016 na volitvah zmagal demokrat, je Trump prepričan, da bi Kitajska doslej gospodarsko že prehitela ZDA, sedaj pa je prav zaradi carin še vedno niso.

Kitajska medtem pripravlja seznam ameriških podjetij, ki so »neverodostojna«, istočasno pa pripravlja tudi mehanizem, ki bo preprečeval izvoz visoko tehnoloških proizvodov v ZDA.

Glede Mehike, ki ji je prav tako grozil s carinami, pa je dejal, da bodo zdaj ZDA z njo velik partner. Trdi tudi, da se je Mehika obvezala, da bo kupovala velike količine kmetijskih proizvodov »od naših domoljubnih farmerjev.« Vendar je ta dogovor Mehika zanikala.

Medtem je New York Times objavil poročila, iz katerih izhaja, da je bilo praktično vse, kar se je Trump dogovoril z Mehiko ob suspenzu carin, že dogovorjeno v nekajmesečnih pogajanjih med delegacijama ZDA in Mehike.

Trump je medije takoj obtožil, da so »sovražniki ljudstva«, ki pišejo neresnico in dodal, da so v sporazumu z Mehiko tudi tajna določila oziroma del, ki ni javen.

S tajno diplomacijo je sicer opravila že - boljševiška Rusija.

Mimogrede je Trump zagrozil tudi proizvajalcem francoskega vina zaradi carin na ameriško vino. Francija nima carinske politike z ZDA, spoštuje evropske carine kot del EU, ki ameriško vino carini z med 11 in 29 centi carine na steklenico.

ZDA medtem za uvoz vina iz EU zaračunavajo med 5,3 in 12,7 centa na steklenico. Trump želi to spremeniti, ker se mu ne zdi pošteno. Države EU so leta 2017 izvozile v ZDA za 4,5 milijarde dolarjev vina, ZDA pa v EU le za 533 milijonov, največji delež vina pa je bil iz Francije.