Zaplankana Slovenija: Evropa se kitajskim investitorjem odpira, Slovenija jih zavaja in jim meče polena pod noge

Slovenske vlade imajo očitno resne probleme z razumevanjem sodobne geopolitike; medtem ko evropske države iščejo nove transportne in druge poti in vezi s Kitajsko in drugimi azijskimi državami, Slovenija ne izpolnjuje danih zavez, kitajskim investitorjem povzroča dodatne stroške, vse to pa privoščljivo spremljajo »osrednji« mediji, zaradi česar se je težko izogniti vtisu, da to samopohabljanje slovenskega gospodarstva nima državne podpore.

Tipičen je primer letališča v Mariboru, ki že od svoje izgradnje brezperspektivno hira. Vse študije kažejo, da je za letališče edina rešitev azijski trg.

Toda država je najprej prelomila dano obljubo in za razvoj letališča ni spremenila prostorskega načrta letos do marca, nato pa je kitajskemu najemniku in investitorju z lažnimi izgovori, sklicujoč se na mednarodno letalsko zvezo, celo prepovedala uporabo kitajskih pismenk.

Ministrstvo je iz rok nesposobnega Gašperšiča prevzela Alenka Bratušek, toda ministrstvo za infrastrukturo je za zdaj investitorjem poslalo zgolj opomin zaradi neplačanih računov za najemnino. V Večeru celo ocenjujejo, da so kitajske investitorje v Sloveniji »pri tem zavedli tudi prišepetovalci in svetovalci, tudi iz županovega kroga, ki so ga v te kraje pripeljali.«

Kakor da bi bil za težave letališča kriv župan – ne pa državna uprava, ki ni sposobna dovolj hitro pripraviti vse za razširitev letališča. Kar pri Magni očitno ni bil noben problem. Tu so lokalni meidji celo "navijali" za investicijo, odpor lokalcev pa je bil brezkompromisno zlomljen. Dvojni kriteriji so očitni in se vidijo - pa ne samo iz letala. Pri tem državni in paradržavni mediji celo kritično, kot primer »neuspeha« kitajskih investitorjev izpostavljajo propadle čarterske lete, za katere pa je bilo itak jasno, da so kvečjemu lahko dodatek ponudbe, ne pa glavna os razvoja, zaradi česar njihova neuspešnost sploh ni bila presenetljiva.

Povsem obratno, minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je ob robu podpisa dogovora za razvoj Savinjske regije v Rogaški Slatini novembra lani komentiral tudi podpis dogovora o 660 milijonov evrov vrednem vlaganju v razvoj mariborskega letališča v Budimpešti.

Podjetje SHS Aviation ki je najemnica mariborskega letališča je namreč v Budimpešti z enim največjih gradbenih podjetij na svetu China State Construction Engineering Corporation podpisalo 660 milijonov evrov vreden dogovor oz. predpogodbo za prenovo in podaljšanje steze na letališču. Novico so javnosti prvi sporočili iz kabineta mariborskega župana Andreja Fištravca.

Novice iz Maribora je označil "za zavajanja, ki nimajo realne osnove." Ob tem je zahteval, da naj letališče najprej naredi več prometa z obstoječo infrastrukturo - čeprav je očitno, da bi več prometa v neoptimalnih pogojih, z majhnimi letali in kratkimi poleti za najemnika pomenilo le več izgube. 

Minister je sicer dodal, "da bo država naredila vse, da čim prej pripravi državni prostorski načrt, a si želijo tudi odgovornih in korektnih investitorjev, ki bodo v sodelovanju z njo ustvarili pogoje za izvedbo investicije." To je bilo rečeno pred skoraj letom dni - 30.11. leta 2017.

Prostorski načrt, ki bi moral biti sprejeti do marca letos še vedno ni sprejet, ministrica za infrastrukturo je sedaj Bratuškova, Počivalšek pa je znova minister. V primerjavi z drugimi državami gre za očitno poniglavo in kratkovidno ravnanje, kjer se lokalna (Maribor) in državna oblast (nova in stara vlada) pulita za vpliv in igrata prestižne igrice, medtem ko vsa država izgublja milijone. 

Povsem drugače pa je v evropskih državah, kot poroča Xinhuanet. Če bi slovenska pot na Kitajsko iz Maribora lahko najpreprosteje odprli z razširitvijo propadajočega mariborskega letališča drug države odpirajo celo vse več železniških povezav s Kitajsko.

Belgija in Kitajska sta tako na primer pravkar odprli novo železniško povezavo, kjer bodo belgijsko pristanišče Liege povezali s kitajskim velemestom mestom Žengžou (Zhengzhou). Prvi vlak, ki prevaža 37 kontejnerjev, je pravkar zapustil Liege, nato pa bo 12 dni potoval do glavnega mesta kitajske pokrajine Henan. Omenjena smer je samo ena od prvih povezav v kitajski pobudi »En pas, ena cesta.«

Vlakovna kompozicija je naložena z različnim blagom, predvsem deli za avtomobile, otroško hrano, farmacevtskimi izdelki in jeklenimi izdelki za trgovine v osrednji Kitajski. Po 12 dnevih potovanja preko kontinenta in preko Rusije bo prispela v Žengžou. Potovanje je dolgo več kot 11 000 kilometrov. Te vlakovne kompozicije naj bi v začetku med Kitajsko in Belgijo potovale enkrat tedensko, pozneje pa tudi bolj pogosto..

»Imamo veliko interesov za to, da se obrnemo proti Kitajski in da imamo tesne, močne odnose, to pa moramo videti kot priložnost in kot nujnost. Ta železnica je dokaz, da skupaj lahko naredimo tudi takšne projekte,« je dejal Pierre-Yves Jeholet, podpredsednik vlade gospodarsko močne pokrajine Valonije.

Poudaril je tudi, da Valonija vzpodbuja velike regionalne izvoznike ter manjša in srednje velika podjetja, da bi še več izvažala na Kitajsko. Pri tem Kitajska v zadnjem času vse bolj odpira svoj trg tudi za evropske izdelke.   

Pri tem je omenjena povezava že tretja, ki povezuje dve državi. Prvo so sprožili junija lani ter povezali kitajsko mesto Daqing s pristaniščem Zeebrugge. Letos sta državi ustvarili še eno povezavo med kitajskim mestom Tangshan in pristaniškim mestom Antwerpen.

Pobuda »En pas, ena cesta« si prizadeva povezati Kitajsko, Bližnji vzhod in Evropo. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo kitajski ambiciozni in več trilijonov dolarjev vreden projekt bistveno povečal mednarodno trgovino, kar bi lahko stroške proizvodnje v državah ki bodo sodelovale pri tem zmanjšalo za polovico. Od začetka te pobude let 2014 je med Evropo in Kitajsko že potovalo skoraj 11 000 vlakovnih kompozicij. V prihodnje pa načrtujejo tudi izgradnjo povsem novih železniških prog in cest.

Po njih bodo najprej blago, nato pa tudi turisti lahko potovali še veliko hitreje. Morda bo neka slovenska vlada do tedaj celo uspela spremeniti državni prostorski načrt. Ampak tujih investitorjev, ki si bodo medtem izbrali alternativne poti okoli počasne in zaplankane Slovenije, to seveda ne bo več kaj posebej zanimalo.