REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Mariborsko letališče mora odstraniti kitajske napise - na ustanovah pa lahko ostanejo

Mariborsko letališče mora odstraniti kitajske napise - na ustanovah pa lahko ostanejoKitajski napisi - Maribor

Družba Aerodrom Maribor je preko podjetij SHS Aviation in Villa 1 v kitajski lasti. Toda na mariborskem letališču bodo napise morali, kot poroča Večer, odstraniti. Tako je odločilo ministrstvo za infrastrukturo, ki je lastnik letališke infrastrukture.

Ti napisi so se po poročanju potnikov na terminalu mariborskega letališča Edvarda Rusjana na informativnih in usmerjevalnih tablah pojavili šele nedavno - zraven napisov v slovenščini in angleščini. Vendar ministrstvo za infrastrukturo ni soglašalo z dopolnitvijo napisov v kitajskem jeziku. In to zato, ker je uradni jezik v Sloveniji na podlagi določil slovenske Ustave slovenščina.

Napise so morali odstraniti, ker je uradni jezik v Sloveniji na podlagi določil slovenske Ustave slovenščina

»Ker pa je mednarodni civilni zračni promet mednarodna dejavnost, ki povezuje državljane in letalsko osebje iz različno govorečih držav, je skladno s predpisi Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) opredeljen angleški jezik kot tisti, ki se ga uporablja pri opravljanju dejavnosti (delovni jezik) poleg uradnega jezika,« so svojo odločitev obrazložili na ministrstvu.

Na letališču so se nato odločili, da bodo »nalepke umaknili, dokler okoliščine ne bodo pravno razjasnjene.«

Veliko vprašanje pa je, kako bodo to potezo razumeli kitajski investitorji. Tudi zato, ker v preteklosti Maribor ni imel resnih problemov s slovensko ustavo ob uvajanju mandarinščine v javno rabo. Že leta 2012 so tako na primer mediji poročali, da so 12. 02. v Mariboru ob otvoritvi projekta Ključi mesta – Kitajski napisi z odkritjem table pred vhodom sedeža EPK v Vetrinjskem dvoru v Mariboru odprli projekt programskega sklopa Ključi mesta – Kitajski napisi. Gre za devet napisov s prevodi imen ustanov v mandarinščino, ki bodo nameščeni na pročelja nekaterih kulturnih ustanov v Mariboru v letu 2012.

To so bili Vetrinjski dvor, Muzej Narodne osvoboditve Maribor, Foto klub Stolp, Hiša znanosti /Center eksperimentov, Velika kavarna, K8, Literarna hiša, Mestna izpovednica in Narodni dom, ki so od tedaj označeni "tudi z enim najbolj govorjenih jezikov na svetu – mandarinščino."

Kitajski napisi - različni, Maribor

Po podatkih Statističnega urada RS je med prebivalci Slovenije vsak deveti priseljen iz tujine. Med priseljenci, ki ne prihajajo iz dežel nekdanje Jugoslavije, pa največjo skupino v Sloveniji, tudi v Mariboru, predstavljajo Kitajci. Zaradi jezikovnih, kulturnih in družbenih razlik se Kitajci težko vključijo v slovensko družbo. Formirajo se kot zaprte skupine, ki vzpostavljajo stik z lokalno skupnostjo le preko prodaje kitajskih izdelkov, strežbe v kitajskih restavracijah ali preko ponudbe alternativnih zdravstvenih storitev.

"Tako so postali Kitajci stigmatizirana skupina, saj razen na delovnem mestu nimajo nobenega stika z ostalimi prebivalci mesta. Prevodi predstavljajo zelo majhen poseg v mesto, a pomembno simbolično gesto. S pomočjo napisov poskuša EPK 2012 vzpostaviti kulturni stik s kitajsko manjšino in ji približati slovensko kulturo in zgodovino.

Projekt je hkrati namenjen tudi domačinom, saj ponuja razmislek, da na Kitajsko, ki je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij, in ki z izjemno hitrostjo vstopa v mednarodne gospodarske pretoke, ne gledamo z evropskimi očmi, z zahodnjaškimi stališči. Treba je znati razumeti kitajske vrednote in filozofijo, ki je učinkovito preživela dolga stoletja in daje rezultate. Napise je prevedla sinologinja Ana Presker," so zapisali v Konficijevem inštitutu.  

Zakaj na letališču v lasti kitajskega investitorja kitajskih napisov ne sme biti, na javnih in državnih institucijah, muzejih in podobno - pa so lahko - je res težko pojasniti.

Kitajski direktor Konfucijskega inštituta dr. Shuihui Zhang je ob tej priložnosti dejal: "Zelo smo veseli, da smo del tako pomembnega projekta, kot je Evropska prestolnica kulture. Septembra sledi turneja pisateljev s Kitajske, ki bodo poleg Ljubljane obiskali tudi Maribor in partnerska mesta.

To odpira nove možnosti za preplet obeh kultur,« je dejal leta 2012. Direktorica Konfucijskega inštituta mag. Danijela Voljč pa je dejala, da "Kitajsko lahko razumemo samo, če razumemo njihovo miselnost, vrednote, filozofijo. Kitajci so nam izjemno naklonjeni, med nami vladajo topli, prijateljski odnosi, sodijo nas samo po tem, kar naredimo."

In če je to res, potem je to za Slovenijo seveda resen problem. Spoštovanje Ustave je seveda na mesto, toda če bodo Kitajci Slovenijo sodili "po tem kaj naredimo" bodo težko razumeli, zakaj na letališču v lasti kitajskega investitorja kitajskih napisov ne sme biti, na javnih in državnih institucijah, muzejih in podobno - pa so lahko. In zakaj jih ne sme biti ravno na letališču, preko katerega kitajski turisti prihajajo v velikem številu v Maribor. Na letališče, v katerega naj bi kitajski investitorji vložili 660 milijonov dolarjev.

Da o raznih drugih napisih tudi v nemškem, italijanskem, francoskem in še kakšnem jeziku na raznih znamenitostih sploh ne govorimo. Vsi ti je napisi namreč očitno nekako niso v neskladju z ustavo. Še posebej zato ker so objavljeni ob napisih ali vsebinah v slovenskem jeziku - in ne namesto njih.

Letališče v Kopenhagnu - kitajski napisi
Letališče v Kopenhagnu očitno nima težav z ustavo. Tam ima Slovenija tudi veleposlaništvo, vendar izkušnje iz Kopenhagna očitno niso našle poti do Slovenije.

Za mnenje smo povprašali tudi direktorica Konfucijskega inštituta mag. Danijela Voljč. "Nad takšno odločitvijo sem zelo presenečena. Ne vem zakaj bi bili ti napisi v kitajskem jeziku lahko sporni, ko pa so brez težav prisotni tudi na drugih javnih ustanovah ali pa na letališčih, tudi v tujini, v Amsterdamu, v Veliki Britaniji in drugje. Končno je letos tudi leto kitajskega turizma," je opozorila mag. Danijela Voljč.

Na nizozemskem letališču Shiphol kitajske goste od leta 2012 ne pričakajo samo napisi v kitajščini, pač pa tudi posebna aplikacija za Android ali iPhone v kitajskem jeziku.   

Ob tako različnih kriterijih pa se bi seveda lahko hitro pojavile tudi ocene o neurejenosti države, ki želi biti pravna. Še nedavno je namreč predsednik vlade v odstopu v Sofiji na vrhu 16 evropskih držav in Kitajske utrjeval boljše odnose države s to pomembno državo, samo nekaj dni zatem pa je državna institucija sprejela odločitev, ki je zagotovo zelo sporna.

Poglejmo samo, kaj je 7. julija dejal Miro Cerar.  V nagovoru na plenarnem zasedanju voditeljev je poudaril, "da je Slovenija z Luko Koper odločena prevzeti pomembno vlogo pri razvijanju pobude En pas, ena cesta, katere cilj je zagotavljati večjo povezljivost med Azijo in Evropo."

Izpostavil je tudi, da se bo Slovenija še naprej zavzemala za tesno sodelovanje z vsemi partnerji pobude in učinkovito obravnavo skupnih interesov, so navedli v premierjevem kabinetu.

Samo dva dni po Cerarjevih obljubah v Sofiji je ministrstvo za infrastrukturo prepovedalo kitajske napise na mariborskem letališču, ki so sicer dovoljeni po vsem svetu. 

Cerar se je ob robu se je srečal tudi s kitajskim kolegom. Po srečanju je na Twitterju zapisal, da sta z Lijem "potrdila zelo dobre odnose med državama". Največ pozornosti sta namenila poglabljanju gospodarskega sodelovanja, priložnostim, ki jih ponuja pobuda 16+1, ter krepitvi političnega dialoga.

Izpostavil je "nekatera najbolj perspektivna področja, na katerih lahko državi še okrepita sodelovanje." To so "farmacevtska industrija, civilno letalstvo, turizem in razvijanje pobude En pas, ena cesta."

Samo dva dni potem pa je ministrstvo za infrastrukturo prepovedalo kitajske napise na mariborskem letališču, ki so sicer dovoljeni po vsem svetu. Se tako vodi razumna gospodarska politika?

In morda se bodo našli celo takšni, ki bodo v tem videli precej očiten primer diskriminacije, zaradi katere je bila Slovenija v preteklosti že obsojena tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.