REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Študija: Jedrska in obnovljiva energija se »ne marata«, izbira prve škodi drugi, Slovenija pa vse bliže drugemu bloku NEK

Študija: Jedrska in obnovljiva energija se »ne marata«, izbira prve škodi drugi, Slovenija pa vse bliže drugemu bloku NEKJedrska in vetrna energija. Vir: Twitter

V Sloveniji je odločitev za gradnjo drugega bloka NEK v Krškem tako rekoč že padla.

Res pa je, da so pri velikih projektih tudi provizije - najvišje. To kažejo tudi malverzacije okoli projekta TEŠ 6.

Vse slovenske vlade so se doslej nagibale k tej rešitvi in skupaj s predsednikom države predvsem ameriškim podjetjem že dale vedeti, da bodo zelo verjetno ponovno med izbranci za »mega posel stoletja.«

Res pa je, da so pri velikih projektih tudi provizije - najvišje. To kažejo tudi malverzacije okoli projekta TEŠ 6.

Nekaj upanja prinaša eden od stebrov v programu vlade »ustavnega loka«, toda glede na priljubljenost jedrske energije v stranki LMŠ ni povsem jasno, ali bi tudi zaveze o krožnem gospodarstvu nove vlade, ki bi sledila Janševi, na tem področju res karkoli spremenila.

Marjan Šarec in NE Krško
Če države res želijo zmanjšati emisije na čim bolj pomemben, hiter in učinkovit način, kot je to le mogoče, potem je bolje, da na prvo mesto postavijo obnovljive vire in ne jedrsko energijo, opozarjajo avtorji študije. Vir: Twitter

Toda še pred tem usodnim korakom, ki bi lahko temeljito zavozil prihodnost države, bi bilo dobro pogledati »čez planke« in ugotoviti, ali obstaja kakšna alternativa.

Takoj na drugi strani meje je na primer Avstrija, ki svoje, že zgrajene jedrske elektrarne nikoli ni zagnala, zelo pa si tudi želi, da bi Slovenija ustavila svojo.

Avstrija in mnoge druge države povsem spodobno živijo tudi brez jedrske energije in prav zato tudi drugače, bolj ekološko naravnano usmerjajo tudi razvoj vse države.

Na prav to pa kažejo tudi nekatere nove študije, ki razkrivajo, da odločitev za eno pot v resnici velikokrat pomeni zapiranje vseh drugih poti pri iskanju energetskih virov.

Odločitev za eno pot v resnici velikokrat pomeni zapiranje vseh drugih poti pri iskanju energetskih virov.

Raziskava, ki je bila pravkar objavljena v časniku Nature Energy namreč kaže, da države, ki so pristale na jedrsko energijo v resnici niso bistveno zmanjšale svojih izpustov ogljikovega dioksida, medtem ko se je državam, ki so stavile na obnovljive vire energije - to posrečilo.

Kar pomeni, da bi pot do zelene energije morala voditi preko sončne in vetrne energije in da bi se pri tem morali izogniti jedrski kot stopničkci na poti k »dekarbonizaciji« sveta.

Ob ocenjevanju globalnih podatkov med leti 1990-2014, so raziskovalci politike znanosti na Univerzi Sussex ter ISM, mednarodne šole za management ugotovili, da se jedrski in obnovljivi viri energije ne mešajo radi, deloma tudi zato, ker velike, centralizirane jedrske elektrarne zahtevajo drugačno infrastrukturo od bolj razpršenih sončnih elektrarn.

Obstoj jedrskih programov duši programe obnovljivih virov in zmanjšuje njihovo učinkovitost. Vir: Twitter

In ker ima vsaka odločitev lahko velik vpliv na emisije toplogrednih plinov raziskovalci predlagajo, da se problemu pristopi strateško.

»Ta raziskava razkriva iracionalnost zagovarjanja jedrskih investicij, ki so utemeljene na argumentu, 'dajmo narediti vse'«, poudarja soavtor študije Andy Stirling.

Zaradi omejenega časa in virov koavtor Benjamin K. Sovacool poudarja, da bi trošenje denarja za novi jedrski program lahko učinkovito blokiralo uspešnost in delovanje programov obnovljivih virov energije, to pa bi vplivalo na nadaljevanje emitiranja prevelikih količin škodljivih izpustov v zrak.

»Države, ki načrtujejo investicije v nove jedrske elektrarne tvegajo zmanjšanje večjih okoljskih koristi iz investicij v alternativne obnovljive vire,« opozarja Sovacool.

Ta raziskava razkriva iracionalnost zagovarjanja jedrskih investicij, ki so utemeljene na argumentu 'dajmo narediti vse'«.

Če države res želijo zmanjšati emisije škodljivih izpustov v zrak na čim bolj pomemben, hiter in učinkovit način, kot je to le mogoče, potem je bolje, da na prvo mesto postavijo obnovljive vire in ne jedrsko energijo, opozarjajo avtorji študije.

Prav to namreč kaže študija 123 držav sveta v zadnjih 25 letih.

Jedrska energija preprosto ne doprinese k dovolj velikemu zmanjšanju izpustov. Pri tem obstoj jedrskih programov duši programe obnovljivih virov in zmanjšuje njihovo učinkovitost.

Benjmin K. Sovacool, profesor energetske politike v oddelku SPRU na Univeri Sussex je ob tem dejal: »Dokazi razkrivajo, da je jedrska energija najmanj učinkovita pot med dvema strategijama zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida, z njo pa je povezana tendenca, da ni dobro povezana z alternativami na temelju obnovljivih virov, kar vzbuja veliko dvomov v primernost vlaganj v jedrsko energijo namesto v obnovljive vire.«

Raziskovalci so pri tem uporabili podatke Svetovne banke in Mednarodne agencije za energijo med leti 1990-2014.

Problemi nastajajo tudi zaradi načrtovanja transmisije elektrike in distribucijskih sistemov, kjer je omrežje v primeru jedrske energije prilagojeno centralizirani proizvodnji energije. Vir: Twitter
Raziskava je pokazala, da se jedrska energija in obnovljiv viri preprosto ne marajo in da gre v resnici za nekompatibilne strategije.

Raziskava je pokazala, da se jedrska energija in obnovljivi viri preprosto ne marajo in da gre v resnici za nekompatibilne strategije.

Problemi nastajajo tudi zaradi načrtovanja transmisije elektrike in distribucijskih sistemov, kjer je omrežje v primeru jedrske energije prilagojeno centralizirani proizvodnji energije, to pa posledično naredi za dražje in težje dosegljivo priključevanje manjših proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov na takšna omrežja.

Študija je pokazala, da je v državah z visokim bruto družbenim proizvodom proizvodnja jedrske energije povezana z manjšim padcem emisij, vendar je v komparativnem smislu ta padec precej manjši v primerjavi z investicijami v zeleno energijo.

V določenih državah so te razlike tudi – sedemkrat večje in v korist obnovljivih virov energije.

Delite članek