Sporazum o brexitu v Bruslju potrjen, v Veliki Britaniji pa zarotniki za hrbtom Mayeve že kujejo »načrt B«

Članice držav Evropske unije so na izrednem vrhu v Bruslju podprle ločitveni sporazum z Veliko Britanijo.

Voditelji so potrdili sporazum, ki ureja tri prednostna ločitvena vprašanja – pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku – ter prehodno obdobje, ki naj bi trajalo do konca leta 2020, a ga bo mogoče podaljšati za največ dve leti.

29. marca 2017 je namreč britanska premierka s pismom, izročenim predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, tudi uradno sprožila 50. člen pogodbe o Evropski uniji, s čimer je po 44 letih članstva Velike Britanije v EU stekel dveletni ločitveni postopek med Londonom in Brusljem. Brexit naj bi se tako zgodil 29. marca 2019 ob 23. uri.

Rok se sicer v teoriji lahko podaljša, če se o tem strinja vseh 28 članic EU. V primeru zapletov to ni neverjetno.

Izrednega zasedanja v Bruslju se je udeležil tudi predsednik vlade Marjan Šarec, ki je dejal, da danes ni razloga za veselje. Pozdravil je, da je EU-27 s potrditvijo sporazuma prispevala k temu, da bodo negativne posledice izhoda manjše, kot bi bile sicer. Izrazil je tudi upanje, da bo tudi britanska stran v prihodnjih tednih in mesecih ravnala preudarno.

Voditelji so ob prihodu na vrh poudarjali, da to ni dan za veselje. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je, kot že večkrat v preteklih dveh letih, znova poudaril, da je brexit tragedija, in dodal, da je to žalosten dan.

Veliko vprašanje pa je, ali se bo Mayevi njen poker z brexitom posrečil. Nezadovoljstvo v Veliki Britaniji je namreč veliko. V zadnjih dnevih celo zelo veliki zagovorniki brexita trdijo, da je sporazum, ki ga je dosegla Mayeva tako slab, da bi bilo za Veliko Britanijo bolje, če bi ostala v EU.

Theresa May je medtem poslala odprto pismo britanski javnosti, v katerem jo prosi tudi za njihovo podporo za omenjeni dogovor. Vendar to še vedno ni zagotovljena možnost – povsem obratno.

V soboto je namreč vladajoča severnoirska stranka Ulstrski unionisti (DUP), s pomočjo katere Theresa May sploh vlada sporočila, da bo glasovala proti sporazumu.

Stranka se sicer spopada tudi z korupcijskim škandalom in dejstvom, da je večina na Irskem glasovala zoper brexit – stranka pa sedaj zagovarja odločitve, ki bi pomenile bolj »trd« odhod VB iz EU.

K temu jih je v soboto vzpodbujal tudi nekdanji zunanji minister Velike Britanije Boris Johnson. Predlagal je, da se med Severno Irsko in Škotsko raje zgradi most in pol denarja, ki naj bi ga Velika Britanija plačala EU zaradi poplačila starih dolgov (gre za 39 milijonov funtov) raje zadrži v državi.

Za brexit so glasovali volivci v Angliji in Walesu, medtem ko so se proti izrekli volivci na Škotskem in Severni Irski, to pa so tudi morebitne »točke zloma« za Veliko Britanijo.

Dilema je preprosta – če med Severno Irsko in Republiko Irsko nastane trdna meja, bo to znova sprožilo napetosti med tistimi, ki si želijo da bi Severna Irska postala del Irske in unionisti.

Če ne, potem bo z EU dogovorjeni »backstop« oziroma notranja carinska kontrola Severno Irsko spremenila v carinsko območje EU, meja med EU in Veliko Britanijo pa bo dejansko premaknjena na Irsko morje. Tega pa unionisti na Severnem Irskem nočejo. Istočasno pa so nezadovoljni tudi na Škotskem, če sporazum, kot je sedaj dogovorjen, ostane v veljavi. Kajti na Irskem bi nato še zmeraj uživali prednosti evropskega trga, medtem ko to za Škotsko ne bi veljalo. Zato želi Škotska, ki je želela ostati v EU, podobno rešitev.

Zato se za Mayevo po prihodu iz Bruslja v Londonu že pripravlja »načrt B«. To naj bi najprej potrdili visoki predstavniki v konzervativni stranki. 

Visoki člani kabineta Mayeve naj bi namreč bili vpleteni v »tajna pogajanja z severnoirsko stranko DUP glede tako imenovanega načrta B, če bi bil njen načrt v parlamentu zavrnjen. Pogovori se nanašajo predvsem na vprašanje območja stalnega carinskega nadzora. Po navedbah vira časnika Sun ti pogovori v zadnjem času »postajajo vse bolj resni.«

Za temi pogovori naj bi stali »starejši« uradniki in »resni ljudje«, ki bi na drugačen način pristopili k odhodu Velike Britanije iz EU.  

V Stranki DUP namreč menijo, da zavrnitev sporazuma ne bi avtomatsko vodila do »brexita brez dogovora«, pač pa do novih pogajanj z boljšim rezultatom. Pri tem pa ni nepomembno tudi dejstvo, da sedanjega dogovora ne podpirajo ne laburisti in ne del konzervativcev.

Jeremy Corbyn, vodja Laburistov v Veliki Britaniji je dejal, da je »to slab dogovor za državo.« Laburisti si želijo boljši dogovor, ki bi Veliki Britaniji omogočil obstanek v carinski uniji in zagotovitev predvsem delavskih pravic.