Rusko-indijska povezava na področju letalstva: še eno sodelovanje mimo volje Zahoda

Indija ni navadna država. Njenih 1.4 milijarde prebivalcev jo dela najstevilčnejšo na svetu. Ni le država, ampak samosvoja civilizacija.

Po nekaj stoletjih podrejenosti Britanskemu imperiju bo naslednje leto praznovala 80 let na nove pridobljene neodvisnosti in rešitve izpod kolonialnega vazalstva.

Vazalstva, ki je v indijskem kolektivnem spominu postilo globoke rane in slabe izkušnje.

Država je potrebovala kar nekaj desetletij, da se je izvlekla iz najhujše revščine.

Tudi njena neverjetna kulturna, verska in nacionalna raznolikost je pripomogla k temu, da se je na pot hitrega gospodarskega razvoja postavila nekoliko kasneje kot njena soseda, konkurentka, poslovna partnerica in včasih tudi sovražnica Kitajska.

Šele začetki tega tisočletja so prinesla hiter gospodarski razvoj in letne rasti gospodarstva med 6-8%.

Pustimo pri miru organizacijo G7, ki naj bi združevala države z najmočnejšimi gospodarstvi in njihovo pojmovanje velikosti družbenega proizvoda. Tisto, kar velja je Pariteta kupne moči (PPP).  Po njej je Indija tretje svetovno gospodarstvo.

Za Kitajsko in ZDA. Četrta in precej daleč zadaj, a le z 10% njenega prebivalstva, je Rusija. Skorajda odveč je povedati, da v družbi G7 ni ne Kitajske, ne Indije in ne Rusije.

Za vse tiste, ki smo kdaj obiskali to južno azijsko državo, pogled na ulico pokaže nekaj presenetljivega. Revščina je še vedno precej obsežna, socialna enakost velika, bogataši .... neskončno bogati.

Pa tudi, da se krepi srednji razred. Indija je po prebivalcih orjaška država. Srednji razred kar naenkrat šteje več sto milijonov ljudi. Ta razred zasluži, troši in potuje.

Njihovo število in ne število ultra bogatašev, jih dela pomembne in odločujoče.

Takšna država je globalni igralec. Takšen igralec, pa mora prej ali slej seči tudi na področje visoke tehnologije.

Letalstvo je prav gotovo ena takšnih gospodarskih dejavnosti. Katerakoli država, ki hoče sodelovati pri današnjem tehnološkem razvoju, preprosto mora biti proizvajalec lastnih letal.

Tako na vojaškem, kot civilnem področju.

Na vojaškem področju je letalstvo že pred nekaj desetletji stopilo na povsem svojo pot. Tisto kar velja so stealth tehnologije, hiperzvočne rakete in umetna inteligenca.

Tudi Indija želi pri tem sodelovati, a pot je trnova. Indijska proizvodnja letal je skoncentrirana v družbi Hindustani Aeronautics Limited (HAL). Ta pa se šele postavlja na noge.

Ambicije so velike, realnost pa kruta. Ta govori, da je Pakistan smrtni sovražnik in rival ter da bo tako tudi ostalo.

Vse kaže, da na drugi strani Bangladeš postaja neprijeten in precej sovražen sosed.

Na drugi strani Himalaje, pa Kitajska vse našteto že obvladuje.

Njihov stealth lovec Chengdu J-20 je operativen v že več kot 300 primerkih. Ob njem pa Kitajska proizvaja še enega in sicer Shenyang J-35, od katerih je operativnih že tam okoli 100.

Nerodna reč je, da Pakistan uporablja že nekoliko zastarele ameriške F-16, lastne JF-17 in ..... da mu Kitjska dostavlja lovce J-10. 

Pa vse kaže, da jih bo dostavljala tudi Bangladešu. Indijski odgovor na tovrstno početje je lovec Tejas, ki ga proizva HAL. Ter letalo AMCA, ki naj bi bilo indijski stealth lovec.

Vendar je hudič v podrobnostih. Tejas je letalo, ki je že operativno in so jih proizvedli kakih 50. Vendar še ni preraslo vseh otroških težav.

Za povrh pa kopico sestavnih delov, vključno z motorji prihaja z Zahoda. O tem priča nesreča v lanskem novembru, ko se je ob predstavitvenem letu na Dubai Air show-u letalo spektakularno zrušilo in s sabo v smrt potegnilo tudi pilota.

AMCA pa je letalo, ki je šele na projektantskih mizah.

Želje govore o tem, da naj bi postalo operativno nekje sredi naslednjega desetletja, realnost pa da verjetno še desetletje kasneje.

V letu 2025 je indijsko vojaško letalstvo iz uporabe izločile danes že skorajda 70 let stare Mig-21 Bison.

Po licenci proizvaja rusko letalo Suhoj Su-30 katerih ima kakih 300. Letalo je odlično, vendar je letalo 4. generacije, stealth letala pa so 5. generacije, vse kaže, pa da se že začenja razvoj letal 6. generacije.  Na Kitajskem in ZDA prav gotovo.

Indijski spori s prav tako nuklearnim Pakistanom občasno eskalirajo v pravcate kratkotrajne vojne.

Zadnji takšen konflikt je bila Operacija Sindoor v maju 2025. Operacija je bila gladka indijska zmaga.

LCA Tejas Mk2 is basically ready, so where are the pics?
MoD is playing it smart:

Strategic Silence: Don’t show the car before you’ve finalized the engine deal (GE F414) 
No Gaps: Waiting on the IRST sensor to ensure the prototype looks 100% complete 
Optics: This… pic.twitter.com/dtzgF9VqVS

— INTEL-24 (@Tracking_Live) April 20, 2026

Ruski protizračni sistemi S-300 in S-400 so opravili s pakistanskimi izstrelki, indijski lovci in bombniki pa so opravili z pakistanskim letalstvom in letalskimi bazami.

Podrobnejša analiza pa je pokazala tudi resne pomanjkljivosti. Predvsem v nezadostni moči indijskega letalstva in v pomanjkanju »nevidnih« letal.

Lastno tovrstno letalo je zaenkrat želja, ki se bo uresničila čez desetletje ali dve. Na kitajske J-20 in J-35 ni za računati. Indijsko-kitajski odnosi so v tem trenutku v fazi urejanja, a nihče ne ve, koliko časa bo to malce nelagodno partnerstvo trajalo.

Na trgu  nevidnih letal imajo trenutno največji tržni delež ameriški F-35. Vendar pa je tu resen problem.

Američani bi super drago letalo Indijcem prodali, a bi obdržali programsko nadgradnjo in vzdrževanje.

Vse glasnejše pa so govorice, da imajo Američani v svojih rokah t. i. »kill switch«. Moč, da lahko letala onesposobijo na daljavo.

Indija si preprosto ne more privoščiti kaj takega, da bi v trenutku, ko bi ta pregrešno draga letala potrebovali v zraku, ta ostala parkirana na tleh.

Prav posebej ne sedaj, ko ameriška administracija vse bolj na Indijo gleda kot konkurenta, ji nagaja s carinami in grozi s sankcijami, če bo Indija še naprej kupovala rusko nafto.

Ostane tako še rusko letalo Suhoj Su-57. Vse kaže, da je po precejšnih težavah pri razvoju letalo končno pripravljeno, v redni proizvodnji in preizkušeno v bojih v Ukrajini.

Njegova izvozna verzija Su-57E je dobila tudi prvega tujega kupca v Alžiriji. Za povrh pa je letalo dobilo nove motorje Saturn AL-51. Ta motor je prava pošast.

Imel naj bi 108kN navora v normalnem delovanju 167kN navora ob dodatnem izgorevanju, ter neverjetnih 6000 ur življenjske dobe.

Poleg tega pa še vektorski potisk v dveh dimenzijah. Ne le gor-dol kot F-22, ampak tudi levo-desno ter vodoravni izpuh, ki temeljito zmanjša toplotno sled.  

Tako opremljeno letalo po zraku leti z nemogočimi manevri in sestrelitev »Felona« je praktično nemogoča.

Takšno letalo je boljše od vsega, kar danes leti. Vse to za ceno, ki znaša tretjino cene ameriškega F-35. Nekje 40-50 milijonov dolarjev po kosu. 

Vse kaže, da so Rusi in Indijci že dosegli dogovor. 

Indija bo licenčno proizvajala ta letala, Rusi pa bodo Indijcem predali »sveti gral«.

Izvorno kodo, ki bo Indijcem omogočala popoln nadzor letala, prenos tehnologije, nadaljni razvoj in preskok tehnološkega zaostanka.

Koristi od tega posla pa bo imela tudi Rusija, poleg finančnega tudi tehnološko sodelovanje, ki bo pomenilo, da dosedanja proizvodnja kakih 50 letal, po 10 novih na leto, razširi delovanje na več sto in upraviči stroške in vlaganja.

Za povrh pa vse kaže, da dogovori potekajo še naprej. Su 57 deluje tudi v kombinaciji težkega drona, letečega krila,  Su-70 Okhotnik. Ideja je, da bi Su-57 deloval kot »stealth« platforma v roju nevidnih plovil, posebej nevarne akcije, pa ne bi izvajalo letalo, ampak dron.

Težava v roju je v tem, da nasprotnik ne ve, kje je nasprotnik, kakšno vlogo ima  katero letalo v roju.

Za povrh pa so možnosti za naprej praktično neomejene. V izdelavi prototipa je še letalo Su-70 Checkmate, ki predstavlja neposredno konkurenco letalu F-35 in lažja verzija Su-5.

Še posebej, ker je Rusom uspelo izdelati protiletalske rakete za ta letala in sicer R-37 z dosegom 200 kilometrov in Novator KS-172 z dosegom 400 kilometrov.

Ta omogoča stealth letalom Suhoj, da s svojimi nasprotniki opravijo že znotraj domačega zračnega prostora, ne da bi sploh odleteli na sovražno področje in so v času delovanja v varstvu sistemov S-300, S-400 in S-500. Torej nedotakljivi.

Toliko o področju vojaškega sodelovanja. Na področju civilnega letalstva se prav tako najavljajo tektonski premiki.

Lastne indijske ocene govore o tem, da bo njihovo lastno civilno letalstvo v naslednjih dveh desetletjih potrebovalo nekje med 2200 in 3300 velikih potniških letal.

Takšno število letal je tako velik izziv domači letalski industriji. Tudi zaradi tega, ker trg trenutno obvladuje ameriško evropski duopol Airbus-Boing, na prihajajoča kitajska letala COMAC 909, 919 in 929, pa že iz gornjih razglogov tudi ni čisto za računati.

Tudi tu je prišlo do preboja. Ruska UAC in HAL sta prav konec januarja 2026 podpisala dogovor o licenčni proizvodnji SJ 100. Letalo je »domesticirano« letalo Su 100.

Omenjeno ozkotrupno potniško letalo za 88-108 potnikov je v proizvodnji že 15 let in jih je bilo izdelanih preko 200.

Zaradi popolnoma propadlih odnosov med Rusijo in Zahodom je bilo letalo tarča vseh mogočih in nemogočih sankcij, ki so dobesedno pomenila zaustavitev proizvodnje.

Letalo je sedaj sestavljeno iz le ruskih delov, v redni proizvodnji in na tej točki pride do sodelovanja med UAC in HAL.

Kot v vojaškem delu so možnosti sodelovanja praktično neomejene.

Indijski trg je praktično neskončen. To bi SJ-100 končno omogočilo proizvodnjo za svetovni trg v veliko serijski obliki.

Prav posebej, ker vse kaže, da dogovori potekajo še naprej. Nekaj podobnega naj bi se zgodilo tudi z Iljušinom Il-114 in MC-21.

Prvo letalo je regionalno turbopropelersko letalo, drugo pa ozkotrupno letalo za 150-180 potnikov, direktna konkurenca letalom Boeing 737 in Airbusu A-320.

Russia plans a massive aircraft supply program of Indigenous civil aircraft till 2035 costing over 3 trillion rubles (~$30B+) involving MS-21 Tu-214 SJ-100 and IL-114-300

 Russia Aviation Industry and Airlines plans a massive aircraft supply program till 2035 costing over 3… pic.twitter.com/803olfhcPI

— Austin (@AustinAJoseph76) April 16, 2026

Iz vsega tega sodelovanja naj bi se razvila indijska letalska industrija iz domačega v svetovnega igralca.

Trg vojaških in civilnih letal je ob sodelovanju Rusije in Indije sedaj preskočil na čisto drugo raven.

Vse kaže, da je Rusijo uspelo zaobiti zahodne sankcije, Indijci pa so v sodelovanju z Rusijo postajajo globalen igralec na področju vojaških in civilnih letal.