Položaj žensk v islamskem svetu (1): o mitih, dejanskem stanju in gledanju nas samih vase

Na Zahodu je mnenje o položaju žensk v islamskem svetu že od nekdaj predmet številnih očitkov.

Običajno jih podajajo feministke, ljudje, ki v islamskem svetu nikdar niso bili in ga ne poznajo od blizu.

Če pa so že bili v eni izmed 58 večinsko islamskih držav, pa so to bile običajne hotelski bazeni Antalye v Turčiji, Hurgade v Turčiji, Dubaja v Združenih arabskih emiratih oz. še kaj podobnega. Torej nekaj kar z družbeno ureditvijo nima nobene povezave.

Običajno so očitki sledeči, usmerjeni s posebnim veseljem na Iran, pa tudi na islamske države na splošno:

IRAN TODAY:

Just watch this short walk through Tehran.

You can clearly see women who wear hijab and those who dont. It’s up to them.

Go on YouTube and see for yourself instead of taking the word of bigots.

Is this what you expected? pic.twitter.com/sDu3PsZZct

— (@AdameMedia) January 11, 2026

- Ženske ne smejo ven brez hidžaba, lasje morajo biti pokriti, prav tako vrat in roke. Prepovedana je nošnja oprijetih oblačil. Če prekršijo to pravilo, je kazen za tovrstno ravnanje 100 udarcev z bičem.

- Ženske v javnosti ne smejo voziti kolesa

- Poročena ženska ne more dobiti potnega lista brez dovoljenja moža

- Dekleta se lahko poročijo pri 12 letih, če pa so mlajše, potrebujejo dovoljenje sodišča

- Ženske same ne morejo začeti ločitve

- Izjava ženske na sodišču velja za manj dragoceno kot izjavo moškega

- Ženske imajo omejen dostop do izobraževanja in kariere

- Če ženska želi biti zaposlena, tega ne more storiti brez moževega dovoljenja

- Ženske dobijo le polovico dediščine, ki jo prejmejo moški

- Ženske se ne morejo udeleževati družabnih prireditev, npr. glasbenih in športnih dogodkov, kjer bi bile pomešane z moškimi.

- Koran dopušča mnogoženstvo, poligamijo, kjer so ženske v celoti podrejene moškemu

To so vsekakor hude obtožbe, pa vendar kdo smo mi, da sodimo? Čisto svetopisemsko: tisti, ki je brez greha, naj prvi vrže kamen.

Kot da bi bile na Zahodu stvari urejene in brez pomanjkljivosti. Naj spomnim Zahod je tisti, ki je odpovedal v zadevah kot je Natasha Kampusch, Josef Fritzl in kjer se je desetletja dopuščalo dejanja Jeffreya Epsteina.

Za povrh pa tudi v krščanstvu poligamija sploh ni neka tabu tema in nekaj kar ne obstaja. Za nepoučene: številne protestantske ločine v ZDA to gladko prakticirajo in uporabljajo pravni hokus pokus, da to lahko izvajajo.

Marsikdo bi rekel, da se tovrstne zlorabe dogajajo nekje na Zahodu, daleč od nas. Pa vendar, ali je to res? Naj navedem nekaj tovrstnih primerov kar iz naših krajev.

Že nekoliko pozabljena je afera izpred slabih dveh desetletij imenovana Pasja afera oziroma Afera Baričevič. Ali pa afera Fotopub, kjer glavni akter Dušan Smodej še po nekaj letih svobodno hodi naokrog, organi pregona v primeru slovenskega Epsteina milo rečeno niso opravili svoje naloge.

Da ne govorimo o tem, da imajo v dolenjskih osnovnih šolah, kjer je občuten delež romske populacije, redno v višjih razredih osnovne šole noseče učenke, pa CSD, Policija, varuhi vseh mogočih pravic, sodišča in še kdo ne store ničesar, saj imajo Romi ustavno zagotovljene posebne pravice.

Pa čeprav jih kršijo po dolgem in počez in imajo težave z izpolnjevanjem kakršnihkoli obveznosti.

V zadnjih desetletjih imamo tako na Zahodu kot v islamskem svetu opravka s temeljito preobrazbo družbenega življenja.

princ_andrew_epstein_maxwell_giuffre.jpg

Na Zahodu imamo opravka z razpadom družinskega življenja, porastom LGBT gibanj, drastičnim upadom rodnosti, feminističnih gibanj in poženščenih moških.

Dobesedno strašljivo pa je,  da so tovrstne spremembe hudo podobne preizkusu v Universe 25, kjer je ob podobnih razmerah na poskusu z mišmi prišlo do kolapsa družbe.

Seveda ne takoj, ampak po tistem, ko ni bilo več poti nazaj.

Spet ni potrebno kam daleč, da tovrstne primerke obrnjenega sveta najdeš tudi pri nas.

Klasičen primer je našobljena in preobilna gospodična srednjih let, ki agresivno vsiljuje svojo voljo vsem, pa naj to hočejo ali pa ne.

Pa tudi mladenič, ki ob evakuacijskem letu, ki ga je organizirala in plačala država, jadikuje ob trpljenju, ko je bil 34 ur brez toplega obroka.

Pa pustimo pri miru zahodne družbene probleme in poglejmo kako je v Islamu urejen položaj žensk.

Osnovna vira sta dva, Koran (kot Božja beseda podana preroku Mohamedu preko nadangela Džibrila) in Sunna (arabsko prehojena pot), kot skupek običajev, ki so temelj islamskega prava, šarije.

Ženskam tako ta dva vira podajata tako pravice kot obveznosti.

Moškega in žensko islam pojmuje kot dve različni bitji, vsako posebej s svojimi lastnostmi, ki skupaj tvorita popolno celoto.

Islam pojmuje ženske kot samostjen pravni subjekt, ki ima polni nadzor nad svojo lastnino, zaslužki in ima pravico do odločanja pri izbiri parterja.

Dejstvo pa je, da je Islam svetovno verstvo in zato se položaj žensk razlikuje po posameznih kulturah in pravnih ureditvah.

savdova_1.jpg

Ženske so tako lastniško in finančno neodvisne. Imajo pravico posedovati, kupiti, prodati in podedovati premoženje neodvisno, brez potrebe po moškem skrbniku. Premoženje poročene žensko je njeno in ni zavezana, da se potroši v gospodinjstvu.

Izobraževanje je obveznost tako muslimanski moških kot žensk. V konkretnem primeru Irana je razmerje študentov in študentk na univerzah 42:58 v korist študentk.

Žensko soglasje k poroki je potrebno za veljavnost zakonske zveze. Ženska ima pravico, da obdrži v času poroke svoj dekliški priimek.

Moški ima osnovno pravico do ločitve, kjer ni potrebno povedati razgloga za ločitev. Tudi ženska lahko zahteva ločitev skozi “khulo”, ki pomeni vrnitev dote, ali skozi “tafriq” če dokazuje zanemarjanje ali nasilje.

Kakršne koli trditve o tem, da so ženske le stroji za rojevanje so že pozabljena zgodba.

V Iranu je družba šla v zadnjih letih skozi temeljito preobrazbo.

Kontracepcija je dostopna povsod, stopnja rodnosti, pa je daleč pod stopnjo reprodukcije in znaša 1.6 otroka na žensko, za primer 1.51 otroka na žensko v letu 2025 v Sloveniji. Skozi to preobrazbo gredo danes številne muslimanske države.

Islamsko pravo ne predpisuje minimalne starosti za neveste, ampak se namesto tega fokusira na puberteto (torej spolno zrelost oz. bulugh) in na mentalno zrelost kot predpogoj za sklenitev zakonske zveze.

V večini muslimanskih državah tako minimalno starost nevest opredeljujo nekje med 15 in 18 leti.

Seveda pa se dogajajo tudi poroke z izredno mladimi nevestami. To pa predvsem izhaja iz socialno ekonomskega položaja nevest.

Deklice so dostikrat precejšno finačno breme družini, ki se ga poskušajo znebiti tudi z zgodnjimi ženitvami in breme prenesti na potencialnega moža in njegovo družino. Z vsemi tragičnimi posledicami, ki spadajo zraven.

Kar se odnosov med neporočeno mladino tiče, je v veljavi za zahodnjake dosledna ločitev spolov.

Kot neprimerno se šteje držanje za roke, objemanje in poljubljanje parov. Prav tako, ni v navadi, da bi se neporočene ženske same “potepale” naokoli.

Ali pa Alah ne daj, živele na “koruzi”. Tovrstno ravnanje prav kmalu dobi etiketo prostitucije.. Običajno je, da se moški med seboj drže za roke, kar pa ni znak homoseksualnosti, ampak prijateljstva.

Dejstvo je tudi, da je homoseksualnost praktično povsod prepovedana in pojmovana kot kaznivo dejanje.

Običaj je, da se moški družijo posebej in to je običajno zunaj doma.

Ženske pa se družijo znotraj doma, čeprav je tudi v zadnjem času vedno bolj razširjena navada, da se skupina žensk skupaj odpravi v restavracijo ali “ven”.

Kakorkoli že, dejstvo je, da so stiki med neporočenima spoloma omejeni, kar povzroča precejšne travme v družbi.

Prepoved vožnje žensk s kolesom je eden izmed očitkov podrejenosti žensk v muslimanskih družbah.

Dejstvo je, da je je videti žensko na kolesu v muslimanskih družbah nekaj praktično nemogočegaj. Razlog je čisto fizične narave in nekaj, kar se pojmuje kot nespodobno.

Položaj ženskih spolnih organov na kolesu je tak, da naj bi omogočal samozadovoljevanje in kot tako se pojmuje kot nemoralno.

Tudi o oblačenju bi se dalo kakšno reči. Dejstvo je, da gre za pretežno agrarne družbe in je potrebno biti oblečen za delo na poljih pod žgočim soncem. Tja seveda zahodnjaške pajkice in bodiji ne sodijo.

Ženskam je tako delo dovoljeno, posebej na področjih kjer gre za poklice, ki so nekako “napisane na kožo” ženskam.

Na primer na področju izobraževanja in zdravstva.

V zadnjih desetletjih zaposlenost žensk skokovito narašča in znaša v Iranu 14% celotne delovne sile.

Brezposelnost je tako med ženskami okoli 30%, prav taka pa je tudi med moškimi. Prav to dejstvo pa povzroča precejšne travme moškemu delu prebivalstva, saj se od njih pričakuje, da bodo oni skrbeli za dohodke družine, ženske pa vodile gospodinjstvo.

Breme nezaposljivosti je tako hudo na bremenih moškega dela prebivalstva.

Dedovanje: ženskam je zagotovljen delež v dedni masi in sicer kot hčere, žene, matere, sestre, je pa res, da v številnih primerih le polovica deleža moških, kar je običajno usklajeno z moško odgovornostjo, da preživljajo družino.

Otroci so odgovorni za preživljanje staršev, predvsem mame, kar v praksi pomeni, da ob morebitni ločitvi otroci ne ostanejo pri očetu, ampak preživljajo mamo.

Ženske imajo enake odgovornosti, kar se tiče vere. Enako kot za moške zanje velja verovanje v enega Boga (Alaha), post v času Ramadana in darovanja revnim (zakah). So pa izvzete iz molitev in posta v času mesečne čišče.

Verski predpisi dejansko določano, da je v okviru spodobnosti obveznost nošnje hidžaba, ki pokriva lase in telo z izjemo obraza in rok.

V Iranu je obvezna nošnja rute, a dejstvo je, da so pod plašči ženske urejene po zahodni modi. Muslimanske dežele so si med seboj zelo različne.

Nošnja hidžaba na področju nekdanje Sovjetske zveze je praktična neprisotna, v nekaterih bolj konzervativnih državah kot je Savdska Arabija ali Pakistan pa skorajda vseprisotna.

Pri tem je seveda potrebno pogledati tudi po ulice in ravnanje prebivalstva ob zakriti ženski. Zakrita ženska uživa praktično popolno varstvo in moški praktično nimajo z njimi očesnega kontakta. Nadlegovanje žensk na ulici je nekaj kar je v celoti popolnoma nedopustno.

Precejšni očitki so tudi, da ženskam ni dovoljena vožnja avtomobilov. To je bilo nekdaj tudi res, pa je pred desetletjem Savdijska Arabija kot zadnja ženskam dovolila opravljanje vozniških izpitov in vožnjo, tako da je to že preteklost.

Od žensk se pričakuje izvajanje gospodinjski opravil in skrb za otroke. Od moških pa se pričakuje, da zagotove družini finančna sredstva (qawama).

To pa dostikrat povzroči predvsem moškim precejšne težave in posledica tega je, da so dostikrat ženini bistveno starejši od nevest. Ženin mora namreč nevestini družini zagotoviti odkup, se predhodno zaposliti in imeti sredstva za preživljanje družine.

Posledično muslimanski delavci kot gostujoči delavci “Gastarbeiterji”, delajo po celem svetu, dostikrat v nadvse bednih razmerah, da lahko sploh zagotove preživetje družine. Od žena se pričakuje poslušnost možu, ki pa ni brezpogojna, ker je pokornost Alahu važnejša.

Veliko je govora tudi o mnogoženstvu. Navkljub temu, da Koran omogoča, da si moški privošči štiri žene, je to le redka izjema.

Več žena pomeni tudi obveznost, da se jih preživlja, torej obveznost večjih dohodkov. Poleg tega pa to pomeni tudi tveganje, saj nikjer ne piše, da več žena ne pomeni tudi prepir med njimi in tudi nevarnost, da se te združijo proti možu.

Vedeti pa je potrebno tudi naslednje. Nekaj je islamski nauk, drugo pa so kulturne okoliščine. Prepoved vožnje, dela, obveznost skrbnika dostikrat izhajajo iz patriarhalne tradicije in ne iz Korana.

Kar se teže pričanja na sodišču pa drži: moški in ženske so na splošno enakopravni, le v primeru finančnih zadev je pričanje dveh žensk enakovredno pričanju enega moškega.

Muslimanski svet dostikrat deluje kot patriarhalna in mačistična družba.

Včasih je tudi res, a zdi se, da  je vse skupaj nekoliko bolj kompleksno.

pravice_zensk_v_savdski_arabiji.jpg

Moški dejansko deluje kot kralj ulice, a nesporna kraljica doma je ženska.

To je pripeljalo tako daleč, da je nekaj popolnoma običajnega, da je moški obvezan zaslužiti denar za družino in ob plači le-to takoj izroči ženi z namenom, da ta skrbi za gospodinjstvo.

Sam pa zase zadrži le žepnino, oz. v številnih primerih še to ne.

Avtor sem precej potoval po muslimanskih deželah in samo po sebi prej ali slej dobiš tudi nekaj vpogleda v družinske razmere. Naj prikažem nekaj primerov.

Riad je bil naš vodič v Jordaniji. Starejši možak se je poročil v obliki dogovorjene poroke, kjer so se za poroko dogovorili njegova mati in mati neveste.

Sam je bil ob poroki petnajst let, žena, ki je imela pa težave z doto, pa osemnajst let. Prostodušno je priznal, da je v prvih letih zakona njegova žena imela več otrok: tiste, ki jih je zaplodil on in še njega samega.

Preprosto je ona dejansko podpirala vse vogale v hiši.

Nekaj podobnega sem opazil v Akabi, ko semi z nekega razloga čakal na tržnici. V oči mi je padla družina, ki je opravljala tedenski nakup.

Mož, ki je imel pol glave več kot jaz in imel približno pol več tudi kilogramov, pa odrasel sin, še večji in močnejši od njega. Pa mama, visoka meter in britvico, v šlapah in ruto na glavi.

Na tržnici je nakup izgledal tako, kot da bi bila mož in sin lutki, marioneti na vrvicah. Mama je komandirala, onadva pa sta “nakupovala”.

Ko je bilo potrebno plačati, se spodobi, da plača moški. Pa ne sin in ne mož denarnice nista niti imela. Imela jo je mama, iz nje je vzela denar, ga izročila možu in ta je plačal. Toliko o mačizmu.

Iran needs to liberate the women of America. pic.twitter.com/ujYvDglGEs

— (@AdameMedia) March 20, 2026

Še en primer družinskih razmer sem doživel v Savdijski Arabiji. Najprej o spoštovanju tujcev. Nekje sredi nič se nam je pokvaril avtomobil.

Vsem, ki so prišli mimo, je bilo na prvi pogled jasno, da smo kristjani, torej neverniki v sveti deželi islama.

Pa niso dali miru toliko časa, da ni bil avtomobil popravljen v avtomehanični delavnici na drugem koncu mesta preko vrste strank in za Alahov blagoslov, torej gratis.

Na kavo nas je povabil tudi slučajni mimoidoči podjetnik. Vsakemu zahodnjaku je na prvi pogled prišlo na misel, da gre za kakšno naumnost na podlagi katerih bodo trpele naše denarnice.

Pa prav nasprotno. Petnajst ljudi je peljal k sebi domov, v tek pognal celotno gospodinjstvo in nas velikodušno gostil. Pa sem stegnil jezik in ga povprašal kakšen je največji problem mladega izobraženega moškega kot je bil on sam.

V veliko presenečenje je odgovoril, da je to dobiti dobro ženo. Domača dekleta so postale čiste materialistke.

Samo zato, da pride do srečanja in da pokaže obraz hoče 100 dolarjev, vse po vrsti gledajo samo na denar in kalkulirajo samo to, kako se bodo obogatele. Pa bog ne daj da se ločiš, kot se je ločil sam.

Žena mu je vse pobrala in odpeljala otroke in je moral začeti vse od začetka, ob bremenu, da mora preživljati tako bivšo ženo kot otroke, ki jih sploh ne vidi.

What they don't want you to know about women in Iran.

Female literacy among the youth is 99%.

Maternal mortality rates are higher in the U.S. than Iran.

There are 16,111 sports clubs for women & 3,302 medals won by female athletes (internationally)

Unemployment rate of… pic.twitter.com/lpaS8k9UHE

@Malcolm_Pal9) March 15, 2026

O tem kakšna so družbena razmerja in kakšen je položaj žensk v muslimanski družbi je bilo izrečenih veliko besed in prelitih veliko črnila.

Dejstvo je, da je realnost bistveno drugačna od tiste, ki jo videmo na Zahodu.

Fake King Reza Pahlavi supporters’ propaganda has failed.

An Iranian woman said, “I will stand with my homeland until my last breath.”

She is not the only one. Thousands of women like her are standing with Iran against airstrikes by Israel and the United States. pic.twitter.com/YfWNOMQFfT

 (@Malcolm_Pal9) March 12, 2026

Tudi muslimanske družbe v 21. stoletju prehajajo v temeljito preobrazbo.

Stare vrednote se podirajo in nova družba, ki se dostikrat spogleduje s tisto na Zahodu, konzervativne osebe spravlja v grozo.

Daleč od tega, da bi bile muslimanske družbe popolne.

Zlorabe se dogajajo pri nas in tam.  

Dejstvo pa je, da je podajanje mnenj in stališč iz varne oddaljenosti zelo varljive kredibilnosti in bi jih bilo bolje zadržati zase.