Rusija uspešno izstrelila medcelinsko raketo »Satan-2«

Na izgone ruskih diplomatov je Rusija odgovorila ne samo z recipročnimi ukrepi, pač pa na še en način – s preizkusom testne izstrelitve nove rakete »Sarmat«, ki jo imenujejo tudi »Satan 2« Dejansko gre za »nepremagljiv« izstrelek, ki dosega hitrosti skoraj 8000 kilometrov na uro. Izstrelitev ogromne rakete, ki je bila že decembra lani uspešno preizkušena in bo postala hrbtenica ruskih kopenskih jedrskih sil je rusko obrambno ministrstvo tudi posnelo in prikazalo v 23 minut dolgem posnetku. O tem je poročal tudi britanski Mirror in zadevo takoj povezal s primerom »Skripal.«

Velika raketa po namestitvi v izstrelitveni silos za nekaj časa dobesedno »lebdi« v zraku, nato pa v oblaku belega dima bliskovito poleti proti nebu. Gre za »supersoničen« izstrelek, ki poleti naravnost do stratosfere in se nato usmeri proti svojim ciljem. Raketa z novim gorivom ima najmanj deset bojnih glav, od katerih je vsaka vsaj desetkrat močnejša od tistih, ki so razdejale Hirošimo. Raketo je težko prestreči tudi zato, ker manevrira in leti izjemno hitro.

Po podatkih ruskega obrambnega ministrstva je izstrelitev v Plesetku »potrdila karakteristike v fazi pred izstrelitvijo in v začetnih fazah poleta«. Šlo je za drugi poskus od lanskega decembra. Testiranje te rakete je predsednik Rusije Vladimir Putin napovedal že v svojem govoru v začetku tega meseca. Rakete Sarmat imajo v NATO klasifikaciji tudi oznako SS-X-32 SNOWFLAKE oziroma »Snežinka«. Operativne naj bi postale leta 2021, najprej v diviziji strateških raket v Uzhuru.

Po navedbi ruskega strokovnjaka Viktorja Bondareva bi ZDA potrebovale najmanj 500 svojih »protiraketnih« ABM raket, da bi lahko zaustavile eno samo raketo Sarmat. To pa ni ocena ruskih, pač pa zahodnih strokovnjakov. Rusija s tem »asimetrično«, torej z manj dragimi toda uspešnimi sredstvi odgovarja na bolj obsežne ameriške vojaške načrte, predvsem na »protiraketni ščit«. V Rusiji namreč »protiraketni ščit« ne vidijo samo kot »obrambno« zadevo, kot se sicer v zahodnih medijih največkrat predstavlja, kajti uspešen »ščit« omogoča državam, ki ga imajo, tudi možnost uspešne izvedbe prvega, »preventivnega« jedrskega napada, saj nato tudi »slaboten« ščit, ki ne bi zmogel prestreči »prvega jedrskega napada« neke velesile (npr. Rusije), verjetno lahko sestrelil manjše število balističnih izstrelkov, ki bi jih nato v »povračilnem udarcu« napadena država vendarle uspela izstreliti.

Smisel »Sarmata« je ravno v tem, da to možnost prepreči in v kalkulacijah napadalcev dvigne »ceno« morebitnega poskusa prvega napada. Samo nekaj teh raket je namreč dovolj, da uničijo celinsko področje ZDA.

Rusija se sicer zavzema za omejitev jedrskih raket in je za razliko od ZDA vztrajala pri ohranitvi sporazuma o omejitvi antibalističnih raket ABM (po tem sporazumu je vsaka država lahko imela samo eno območje s takšno obrambo), vendar so ZDA od tega sporazuma leta 2002 odstopile. Podobna usoda pa sedaj čaka tudi vse podobne sporazume, tudi zadnji sporazum START, podpisan leta 2010, ki bo prenehal veljati leta 2021. Na odstop ZDA od sporazumov se je Rusija odzvala s »Sarmatom« in podobnimi orožji. Prav to pa svetu prinaša nove nevarnosti.

Novih sporazumov med Rusijo in ZDA glede jedrske oborožitve še ni na vidiku, čeprav so očitno zelo potrebni. Nekaj besed o tem naj bi ob zadnjem telefonskem pogovoru po Putinovi zmagi na predsedniških volitvah menda spregovorila tudi predsednika ZDA in Rusije.