Ruska raketa »z jedrskim pogonom« – odgovor na neuspeh srečanja Bush-Putin v Sloveniji

Junija leta 2001 sta se George W. Bush in Vladimir Putin prvič srečala v Sloveniji. V Sloveniji sta – neuspešno – razpravljala tudi o veljavnosti sporazuma ABM. ZDA so odstopile od sporazuma, Rusija pa je, kot je napovedala, razvila novo orožje, s katerim lahko ZDA napade – preko južnega pola.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v govoru o stanju v državi , ki je pomemben tudi zaradi predsedniških volitev, ki bodo v Rusiji 18. marca razkril, da je Rusija razvila »nezaustavljivo orožje«. Po njegovih besedah »takšnega orožja nima nihče na svetu«, gre pa za jedrsko raketo, ki lahko doseže dobesedno vsako točko na Zemlji. 

Istočasno naj bi bile nove rakete tako hitre in sposobne premagovanja vseh ovir, da je proti temu izstrelku »neuporaben« in povsem nemočen ameriški protiraketni ščit, ki ga imajo ZDA nameščenega tudi v Evropi in Aziji. Vladimir Putin je pri tem jasno dejal, da je to orožje »sposobno zadeti ZDA«. Raketa naj bi imela »praktično neomejen« domet«, ker naj bi bila "z jedrskim pogonom" (kar je revolucionarna novost), šlo pa naj bi za »manevrirno raketo.« Pri tem je ta raketa na »jedrski pogon« - ker je revolucionarna novost. To so nova sredstva, ki jih Rusija razvija, vključno s podvodnim dronom, ki ga je mogoče lansirati iz podmornice in nosi podvodno jedrsko orožje.

Napad na ZDA preko južnega pola

Ameriški strokovnjaki so za MSNBC pojasnili, za kaj praktično gre. Izstrelek, ki lahko nosi jedrsko konico in leti zelo nizko je res težko istreliti, ker ima zelo nepredvidljiv način letenja, s čimer se lahko izogne vsem sistemom protizračne obrambe. Toda prava prednost tega raketnega sistema ni v  tem. Ameriški strokovnjaki so pojasnili »kaj je Putin želel narediti s to posodobitvijo«, to pa so označili kot nekaj, »kar vas bo res prestrašilo.«

Kevin Baron, izvršni urednik strani Defense One je komentiral nedavno video-predstavitev, ki je pokazala, kako ruski izstrelki padajo na Florido v ZDA. »Ena zadeva, ki je pritegnila pozornost je bila ta, da je animacija pokazala, kako izstrelki prihajajo proti ZDA ne preko severnega pola, pač pa preko južnega pola. Jedrski strokovnjaki v ZDA navajajo, da je ameriški protiraketni ščit namenjen za obrambo s severa, vse do Aljaske, medtem ko je le malo delov protiraketne obrambe v Kaliforniji. Če torej uspe obvladati to novo tehnologijo in jo uspe uvesti v uporabo, potem gre za izstrelke z zelo dolgim dosegom, ki so sposobni upravljati sami s seboj med poletom, kar pomeni da to niso več samo balistične rakete, pač pa manevrirne rakete. In to podkrepljuje Putinove besede, da če bodo želeli priti do svojega cilja, bodo v tem tudi uspeli, s tem hitrim orožjem,« je dodal Kevin Baron. 

Na vprašanje, ali Putin morda »blefira« je strokovnjak dejal, da je potrebno biti bolj zaskrbljen še zaradi nečesa drugega. »Zadeva, zaradi katere je to pomembno je dejstvo, da o tem nismo slišali ničesar vse od konca hladne vojne. To je nasprotno od zmanjševanja oboroževanja, to je nasprotno od kakršnegakoli programa START ali nadzora nad oboroževanjem. In ob tem Putin trdi, da je to njegov odgovor Trumpu. Trump je namreč v kampanji govoril, da v kolikor želijo oboroževalno tekmo, mora biti tu tudi orožje,« ocenjuje Kevin Baron. 

Manevrirna raketa na jedrski pogon je ob tem, kot opozarja Motherboard povsem »neznana javnosti.« Tudi ameriški pregled jedrskih kapacitet (Nuclear Posture Review) omenja marsikaj, ne pa tega orožja. Po oceni Jeffreya Lewisa, jedrskega strokovnjaka na inštitutu Middlebury za mednarodne študije v Montereyu gre za »novo in popolnoma noro« orožje. Tudi ZDA so v šestdesetih letih eksperimentirale z jedrskim pogonom raket, ki je deloval, vendar so to tehnologijo prenehale razvijati. Rusija pa jo je oživela in razvila drugače. V boj zoper ščit proti balističnim raketam so se podali tako, da so razvili rakete, ki, kot je dejal Putin, »sploh niso balistične«.

Ta zadeva se na nek način dotika tudi Slovenije. Ameriški predsednik George W. Bush je namreč  julija 2002 odstopil od sporazuma od Sporazuma omejevanju antibalistične obrambe (ABM Treaty) oziroma pogodba o prepovedi protibalističnih raket. Leto dni pred tem, 16. junija leta 2001 je George Bush prvič obiskal Slovenijo in se tudi prvič srečal z Vladimirjem Putinom. Na dnevnem redu pa so bili tudi zapleti glede pogodbe ABM, podpisani leta 1972. To je bil eden od najpomembnejših diplomatskih trenutkov, povezanih z reševanjem sporazuma ABM na najvišji ravni. In ta poskus, žal, ni uspel. In Vladimir Putin je sedaj povsem jasno povedal, da so ta nova ruska orožja ruski odgovor na ameriški enostranski odstop od pogodbe ABM.

Ruski predsednik Vladimir Putin je že leta 2016 ob odprtju ameriškega centra v Romuniji dejal, da bo Rusija odgovorila na postavitev protiraketnega ščita. Po njegovi oceni je Rusija prisiljena, da najde poti za "nevtralizacijo" omenjenih groženj. Dejal je tudi, da je postavitev ščita "jasna kršitev rusko-ameriških pogodb o oboroževanju", prav zaradi možnosti, da bi iz teh baz lahko izstreljevali tudi rakete kratkega in srednjega dosega. Težava teh raket pa je v tem, da obdobje odločanja v Rusiji glede morebitnega odgovora na napad zmanjšujejo na samo nekaj minut.

Prav zato, da v tako kratkem času ne bi prišlo do napak, ki bi svet lahko pahnile v tretjo svetovno vojno je bila z ZDA tudi podpisana tako pogodba o prepovedi razvijanja raket kratkega in srednjega dosega ter pogodba o prepovedi protibalističnih raket (ABM Treaty). Vendar pa so ZDA od protibalistične pogodbe enostransko odstopile že v času administracije Georga W. Busha (ki o tem ni našel stičnih točk z ruskim predsednikom Putinom niti na pogovorih na Brdu pri Kranju), pogodbo o prepovedi razvijanja in nameščanja jedrskih raket kratkega in srednjega dosega iz leta 1987 (Intermediate-Range Nuclear Forces Treaty) pa so po ocenah Rusije ZDA prekršile prav s postavitvijo protiraketnega ščita. Omenjena pogodba sicer prepoveduje razvijanje in nameščanje raket z dosegom od 500 do 6.500 kilometrov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je kljub temu poudaril, da Rusija ne bo vstopila v novo oboroževalno tekmo z ZDA. »Ne bodo nas povlekli v to tekmo. Šli bomo po svoji poti. Tako se bomo držali naših načrtov, da ne bi presegli planov o financiranju in opremljanju naše armade in mornarice, ki smo jih začrtali za nekaj prihodnjih let. Razvoj zadnjih dogodkov pa kaže, da položaj ne postaja boljši. Žal se poslabšuje. Govorim o začetku dela radarske postaje v Romuniji kot o enem od elementov prihodnjega ameriškega protiraketnega programa,« je dejal Vladimir Putin.

Rusija je s pomočjo namernega curljanja informacij iz vojaških virov že pred dvema letoma dala  vedeti, da razvija še nekatere »asimetrične odgovore« na ameriško grožnjo z protiraketnim ščitom, na primer podvodne »drone«, avtonomne podmornice, ki bi jedrske naboje lahko transportirale v pristanišča ameriških mest ter nato kontaminirale večji del ameriške obale.

Že tedaj smo opozarjali, da bo to privedlo do odgovora Rusije, vendar so ZDA nadaljevale s svojo politiko enostranskega odstopanja od mednarodnih sporazumov ter s širjenjem zveze NATO. »Nihče nas ni želel poslušati. Torej nas poslušajte sedaj,« je v svojem zadnjem govoru povedal Vladimir Putin. Rezultati te politike v Rusiji so vidni – ne samo rakete Iskander v Kaliningradu, intervencije ruskih sil v Siriji, Gruziji in Ukrajini, pač pa tudi številna nova orožja, ki z bistveno manjšim denarnim vložkom praktično izničujejo ameriške »ščite« in druge pridobitve, s katerimi so si ZDA želele pridobiti prednost v trenutku, ko je bila Rusija bolj šibka kakor danes.